Učiteljica pri Slovenščini sprašuje, kdo je napisal Sonetni venec, Janezek pa v zadnji klopi kaj drugega kot spi. Ker ni odgovora ponovi malo glasneje :

"Kdo je napisla Sonetni venec?"

Ker odgovora še vedno ni, razdražena zavpije :

"KDO JE NAPISAL SONETNI VENEC!" in z redovalnico udari ob po mizi.

Janezka to prebudi in perstrašen skoči pokonci hlipajoč:

"Jaz nisem, jaz nisem, tokrat res nisem!"

Šokirana učitlejica pade v togotni jok, pohiti k ravnatelju ter mu v solzah pove, kaj se je zgodilo. Ravnatelj ji pomirjujoče odvrne :

"No ja, mogoče pa fant tokrat res ni kriv!"

Učiteljica v nezavest. Ko pride k sebi odide, domov in po poti sreča svjega nekdanjega sošolca, po poklicu policista. Ko potoži še njemu, kaj sta ji odgovorila Janezek in ravnatelj, ji pomirjujoče odvrne:

"Ti kar pojdi domov in pozabi na to!"

Ko pride domov zazvoni telefon, na oni strani pa sošolec, policist:

"Lahko mirno spiš. Ravnokar sta dva priznala.!"