Med mnogimi duševnimi boleznimi smo v našem času pogosto priča krizam neodločnosti in negotovosti med ljudmi. Mnogi ljudje pustijo, da življenje teče mimo njih v konstantnem nemiru, ki je posledica tega, da ne vedo, kaj početi in kako nekaj narediti, da bi bili rezultati učinkoviti.

Nekateri ljudje se, da bi zapolnili ta prazen prostor, ukvarjajo z določenimi aktivnostmi, za katere upajo, da bodo dale smisel njihovemu življenju. Tako iščejo rešitve za svoje probleme v študiju ali delu, čeprav imajo te izvor globoko v njih samih. Vsa praktična dejavnost je brez vrednosti, če tisti, ki jo izvaja, ne pozna motiva svojih dejanj.

Vedno smo se spraševali, zakaj in kam. Zakaj: ker moramo poznati pravi namen stvari, ki jih počnemo. Vse, kar ima edini namen zapolniti neko praznino ali negotovost, ne bo prineslo želenih rezultatov. Enkrat, ko se to umetno zapolnjeno obdobje konča in tik preden zakorakamo v naslednjega, enakega, se nemir in negotovost ponovno vrneta.

Nekateri mislijo, da so zgrešili pravi poklic ali dejavnost ter iščejo nove stvari, da bi popravili napako; kmalu zatem ugotovijo, da so se ponovno znašli v enakem psihološkem stanju. Obtožujejo tiste, ki jih učijo, družbo, ki ne daje prostora raznim stvarem, ki bi jih lahko počeli, vendar je – čeprav v nekaterih primerih prej omenjeno drži – krivda skoraj vedno na tistem, ki nevedoč, zakaj nekaj počne, to počne, ne da bi vedel, kaj sploh želi doseči.

Zakaj? Želim vedeti več, se znotraj izboljšati, osebnostno zrasti, obvladati določeno snov, da jo uporabim v konkretnih dejanjih, pomagati ostalim … Ali, kar je najlažje, služiti denar, kupovati stvari, ki jih potrebujem, potovati … Zakaj? To vprašanje si moramo postaviti, vendar moramo vselej znati najti tudi odgovor nanj, če ne želimo le ''zapolniti časa''. Cilj naših dejanj mora biti praktičen, uporaben, imeti mora smisel, da zapolni praznino in potrebe v svetu in v nas samih.
Kam? Ko se premikamo in napredujemo, moramo imeti pred seboj označeno smer, ki je jasna in natančno začrtana. ''Zakaj'' nam da nek cilj in ''kam'' nam kaže na korake, ki jih moramo prehoditi, ter na smisel, zaradi katerega jih moramo prehoditi, da bi prispeli do zastavljenega cilja. Brez usmeritve tvegamo, da se bodo naša dejanja porazgubila v številnih vrzelih prostora in časa, in tako še dodatno poglobila tesnobni občutek, da ne moremo doseči konkretnih ciljev.

Kdor ve ''kam'', lahko tudi določi načine, kako priti tja, kajti poznavanje končne točke nam omogoča, da razvijemo primerno orodje.

prof. Delia Steinberg Guzmán - predsednica mednarodne NA
www.akropola.org