Malo deklico Lizo so pripeljali v bolnico. Bila je zelo bolna in za uspešno zdravljenje je nujno potrebovala kri od svojega petletnega bratca, ki je pred letom čudežno preživel enako bolezen, njegovo telo pa je uspelo razviti protitelesca, ki so potrebna za borbo proti bolezenskim virusom.

Zdravnik je malemu dečku pojasnil položaj v katerem se je njegova sestrica znašla in ga vprašal, če bi ji bil pripravljen podariti svojo kri. Fantek je le za trenutek pomislil, potem pa globoko zajel sapo in dejal, »Ja, to bom naredil, da bom rešil Lizo.«

Ko se je transfuzija krvi začela, se je deček ulegel poleg svoje sestrice in se ji nasmehnil, kot smo to počeli vsi, in kmalu se je pojavila barva na njenem utrujenem obrazu. Fant pa se je ravno nasprotno, zresnil in postal bled. Pogledal je gor proti zdravniku in ga s tresočim glasom vprašal, »Bom začel umirati takoj?«

Deček je bil majhen in zdravnika ni razumel prav. Mislil je, da bo moral svoji sestrici podariti vso svojo kri.

Prispelo po E-pošti