Noč ali dan. Kaj boste izbrali, kaj imate rajši?.. Dejstvo je, da je v naravi oboje potrebno, DOPOLNJUJETA se. Noč je prav tako potrebna kot dan. Ponoči narava počiva, se regenerira. Pravijo celo, da telo raste zgolj ponoči.

Ali pa vdih in izdih. Prva stvar ki jo naredimo ko pridemo na ta svet je, da vdihnemo. Zadnja je izdih. Torej na nek način vdih pomeni življenje, izdih pomeni smrt. Vendar eno ne gre brez drugega. "Vdihni," pravi zajček bobru, katerega skoraj raznese, ker ni izdihnil. "Samo vdihni! Nikoli ne izdihni! Izdih pomeni smrt." Precej neumno, vendar mi se tako v vsakdanjem življenju obnašamo.

• Naj bo samo Sonce, le sončno vreme hočem. Dežja ne prenesem.
• Hočem biti venomer aktiven, pasivnost je za lenuhe.
• Jaz sem moški, jaz ne jočem, ne kažem čustev (ko sem trezen). Jok in čustva so za ženske, to ni zame.
• Vedno bom dobre volje, sem že veliko knjig prebral in ogromno seminarjev dal čez. Samo depresivni ljudje so slabe volje.

Naša logika je LINEARNA, STATIČNA. Vedno mora biti "pozitivno", če bo drugače namreč pomeni, da smo že v napačni smeri, da tistega "pozitivnega" ne bomo več dočakali (saj je linearno).

Ko se dan končuje ne pomeni, da nikoli več ne bo posijalo Sonce. Če je nevihta, ni to na veke vekov. Marsikdo bi tako mislil, saj je naša logika čisto linearna. Ne bo večno zima, ne bo večno sneg. Spet bo sneg skopnel, in spet bo poletje in nato spet zima. Vse gre v ciklih. Ko sem slabe volje, ne pomeni da bom večno. Kadar pokažem čustva ni nič narobe, pasivnost je prav tako potrebna kot aktivnost (poglejte športnike). Eno brez drugega ne gre, oboje se dopolnjuje.

Cikličnost ohranja ples, življenje narave. Brez tega ne bi bilo življenja. A mi bi radi drugače, mi bi radi bili bolj podobni robotom, bolj statični, bolj linearni. Vendar nismo roboti, ljudje smo, živa BITJA, še vedno del narave, čeprav močno odtujen. V naravi pa prevladuje CIKLIČNA logika. Vse gre v krogih; noč-dan, pomlad-poletje-jesen-zima, sonce-dež, aktivnost-pasivnost, vdih-izdih, rojstvo-smrt. Oboje je potrebno.

Tisti, ki sledijo linearni logiki so viri zgodbic kot so: "10 let sva živela skupaj, brez prepira, potem se je pa ločil - ne zastopim tega." Ali pa: "Tako rad me ima, vedno naredi kar rečem. Zadnjič je pa rekel, da me ne prenese več."

Zatiranje nasprotnega zaradi linearne logike je verjetno tudi eden od vzrokov, da danes ženske postajajo moški, moški postajajo ženske. Očitno morajo izraziti tisto, kar se je tekom časa nabralo in ostalo neizraženo. Vendar v današnji družbi nihče ni zadovoljen, vsi se iščejo (kar v končni fazi daleč od tega, da bi bilo slabo).

Ženska mora kdaj pa kdaj pokazati moško naravo, prav tako mora moški kdaj pokazati žensko naravo. Brez tega ne gre, to je del življenja. Cikličnost. Opustite linearno logiko. Še vedno boš moški z vso svojo močjo, še vedno boš ženska z vso svojo nežnostjo. Vrnite se k naravni logiki, k cikličnosti. Naj vas ne bo sram.

Prileže se dovoljenje za čustvene izbruhe (alkohol, hitra vožnja, droge), močno paše. Dobro dene slabo vreme po dolgotrajnih sušnih dnevih. Paše počitek po napornem dnevu, tudi slaba volja je koristna, baje.

Vse to je skrito v starodavnem simbolu Jin-a in Jan-ga. Dveh nasprotij, ki se dopolnjujeta, ki skupaj tvorita življenje, kot moški in ženska. Dveh nasprotij, ki pa imata v sebi malenkost drugega pola; belo vsebuje črno, črno vsebuje belo.