|
||||||
|
|||||||
Avstralija je bila med prvimi, okoljevarstveni minister Sigmar Gabriel jo želi posnemati in s tem tudi EU, Al Gore jih je postavil na svojo listo zahtev za rešitev planeta pred podnebnimi spremembami, industrija si mane roke: vse stare navadne žarnice (z žarilno nitko) ven in noter »špar žarnice,« če bo potrebno tudi s pomočjo zakona, mogoče že do leta 2010.
Prednosti varčnih sijalk se vsepovsod oglašujejo:
Medtem ko se njene pomanjkljivosti prikrivajo:
Prednost: Nizka poraba toka ob večjem svetlobnem izkoristku?
Zagotovo porabi varčna sijalka manj električnega toka kot navadna žarnica. Vendar svetlobni izkoristek še zdaleč ni tako ugoden kot navajajo. 11 vatov pri varčni sijalki bi naj ustrezalo 60 vatom pri navadni žarnici. To drži le deloma. Vse je odvisno od situacije in izrabe varčne sijalke. Poleg tega delujejo sistemi svetilnih cevi optimalno le pri višjih obratovalnih in sobnih temperaturah. Že pri normalni sobni temperaturi je svetlobni izkoristek slabši, v mrzlih prostorih še slabši.
Svetlobna moč popušča z življenjsko dobo, deloma bliskovito. V nasprotju z navadno žarnico, ki ne popušča, ne glede na toploto, hlad, mladost, starost, vse dokler se ne strga nitka.
Prednost: daljša življenjska doba?
Zagotovo zdrži varčna sijalka dlje kot navadna žarnica. Industrija obljublja celo 10.000 krat dlje. Ampak tudi to je odvisno od uporabe. Mnogo priklopov ne prenaša najbolje. Prav tako želi svetiti čim dlje ter se pred naslednjim prižigom ohladiti. Če se to ne zgodi, se življenjska doba skrajša. Mnogo varčnih sijalk ne zdrži niti tretjino obljubljenega časa, nekatere niti petino. Varčna sijalka je dražja, če to preračunamo in upoštevamo izračun dotrajanosti, jo navadna žarnica precej dobro odnese.
Prednost: Manjša toplotna izguba?
Zagotovo se varčna sijalka ne segreje do take mere kot navadna žarnica. Ampak takoj govoriti o izgubi? Pri tem nič ne izpuhti. Toplota je prostoru na razpolago kot vsak drug toplotni vir. In ker se žarnice intenzivneje uporabljajo predvsem v temnem in mrzlem letnem času, ne moremo govoriti o toplotni izgubi, marveč toplotni pridobitvi.
Pomanjkljivost: Močna elektromagnetna polja!
Varčne sijalke oddajajo močnejša električna in magnetna polja kot navadne žarnice, tako nizkofrekvenčna kot tudi visokofrekvenčna. Po številnih meritvah se glasi sklep: Varčna sijalka ne sodi v bližino glave, ne na pisalno, nočno ali kuhinjsko mizo, priporočljiva minimalna oddaljenost je dober meter in pol.
Če so se potrudili, da izdelajo računalniške zaslone z manjšim sevanjem, zakaj so sedaj izdelali sevajočo varčno sijalko? Kajti varčna sijalka pridela toliko ali še več elektrosmoga kot 21 inčni zaslon zraven nje. Več elektrosmoga kot dovoljeno? Ja. Svetovni standardi so postavili mejo za električna polja in sicer 2,5 volta na meter. To mejo dosežejo varčne siajlke zlahka in jo celo prekoračijo.
Obremenjevanje polja z modernimi varčnimi sijalkami je že dolgo predmet kritike. Zatorej ponovim, v nočnih, namiznih lučeh jih je pametno uporabljati samo pri razdalji od 1,5 m naprej.
Izrazita elektromagnetna zgornja valovanja!
Poseben problem elektrosmoga so t.i. zgornja valovanja. Žarnice z žarilno nitko so zadovoljne z osnovno frekvenco 50 hercev, so revne z zgornjimi valovanji.
Tem močnejša je intenzivnost polja, višja je frekvenca in več zgornjih valovanj imamo, tem večje je zdravstveno tveganje. Vse tri elektromagnetne negativne točke lahko najdemo pri varčnih sijalkah in ne pri žarnicah z žarilno nitko.
Pomanjkljivost: Moteče »migetajoče« frekvence
Žarnice z žarilno nitko delujejo na mrežni frekvenci 50 hercev. Tako ne pride do brlenja, svetloba ostane enakomerno razporejena, neprekinjena, naravna, ker je žarilna nitka v žarnici prepočasna, da bi reagirala na mrežno frekvenco, nekaj časa naknadno žari in s tem brlenje izključi.
Drugače je pri varčnih sijalkah. Svetilna snov v cevi ni niti približno lena in se glede na frekvenco stalno izklaplja in vklaplja, brli, migeta, utripa. Podobno kot stroboskopski blisk v diskoteki.
Takega periodičnega taktiranja v naravi ne najdemo. Proizvajalec svetil Osram pri reji živali opozarja: »Tovrstno taktiranje lahko pri nekaterih živalskih vrstah izzove nemir in sproži vegetativne živčne motnje.« Izvedenci svarijo in ministri za zdravje ugotavljajo, da se pri ljudeh, ki so nagnjeni k epilepsiji, lahko pojavijo »podobni simptomi kot pri epileptičnem napadu.«
Tudi iz teh razlogov so se odločili za elektronske predstikalne naprave, ki potisnejo frekvenco na nekaj tisoč hercev, da lahko trdijo, da sedaj ne brli več. To seveda ne drži. Gradbeni biolog in diplomirani inženir Norbert Honisch je to preveril in potrdil: »Še vedno brli in to ne malo, le sedaj na višji frekvenci. Sedaj nizka frekvenca električnega omrežja poskrbi za dodatno brlenje v taktu s 100 herci.«
Dejstvo je, da visokofrekvenčnega brlenja oko ne zaznava več. Ampak to še ne pomeni, da brlenja ni, in da ne draži.
Vrtoglavica, slabost, šibkost
Mnogo ljudi v stiku z varčnimi sijalkami v glavi občuti pritisk, lahko se pojavijo vrtoglavica, slabo počutje, slabost, tresenje, živčnost, strah, občutek hladu, nevrološke motnje in ostale težave.
Če se v poizkusu „migetajočo“ frekvenco (tehnično mogoče le pri večjih ceveh) odstrani , slabo počutje izgine.
Primeri: Dvanajstletnik je mesece tožil o glavobolu, pekle so ga oči, predvsem ko je delal šolske naloge. Ko je z namizne luči izginila varčna sijalka, so izginili tudi simptomi. Nek zdravnik je iz svoje ordinacije odstranil vseh 34 varčnih sijalk. Njegovo osebje se je odtlej počutilo bolje, pritisk v glavi je izginil, koncentracija se je povečala. Pri Parkinsonovem bolniku se je zmanjšalo tresenje, pod vplivom varčne sijalke se je ponovno okrepilo.
Se nadaljuje....
Prevod: Valerija Hozjan
http://www.initiative.cc
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20071210170140444
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
