Ali lahko dejanja vsakega posameznika spremenijo prihodnost? Vedno več ljudi se odloča za nakup produktov, ki ne škodujejo okolju. Kakšen vpliv bodo okolju prijazna dejanja imela vpliv na jutrišnje tržišče? Okoljska tema je bolj kot kdajkoli v blišču luči.

Skrb zaradi klimatskih sprememb, degradacija naših ekosistemov in onesnaženje so na višku svoje moči. Mnogi vidijo rešitev v bolj zeleni okoljevarstveni taktiki, v strožjih rednih kontrolah in okolju prijaznejših izdelkov in proizvodnih procesov. Tudi število ljudi, ki se vedno bolj aktivno vključujejo v gibanja za boljši jutri, je vedno več.

Ampak druga, manj očitna, a dosti bolj učinkovita so dejanja kupcev, ki so se sposobni odločiti med številnimi izdelki in ostalimi ponujenimi kapitalističnimi storitvami. Taki kupci ponujajo okoljske in socialne spremembe na trgu. Tudi še tako majhna sprememba od preklopa na reciklirani toaletni papir, na ekološko razgradljiva mila ali nakup ekološko pridelane hrane in obleke, lahko povzroči nemajhno spremembo.

Od teh osnovnih potrebščin je le še majhen korak do uporabe obnovljivih virov energije v domačem gospodinjstvu, nakupa hibrida in postavitve sončnih celic na streho. Današnji ekološko ozaveščeni kupec je del trenda, ki je prodiral na plano vse od 90-ih, ko je bila prvič omenjena skovanka »trajnostni razvoj«. Vse od takrat smo lahko priča razširitvi produktov in storitev, ki se identificirajo kot »trajnostne« in izbira med različnimi recikliranimi, ekološkimi potrebščinami je omogočala lažjo odločitev.

V zadnjih nekaj letih se je zvrstila poplava ozaveščenih ljudi, ki so začeli skrbeti za okolje. Ekološko ozaveščeni ljudje torej obstajajo in njihova številka raste in z njimi raste tudi ekološko ozaveščena industrija. Ampak vprašanje, ki leži v zraku je, ali lahko imajo take majhne spremembe posameznikov dolgoročen pozitiven vpliv na okolje?

Bo ekološko nakupovanje in varčno ogrevanje resnično rešilo naš planet? Ključ ne leži v posamezniku, ampak v skupini posameznikov, ki bodo sprejeli vsakdanje spremembe življenjskega stila medse. Za primer vzemimo recimo papir. Za reciklirani papir se porabi 55% manj vode in 70% manj energije kot za proizvodnjo navadnega papirja. Podobno se znižajo stroški porabe z uporabo varčnih žarnic.

V današnjem skrajno tekmovalnem trgu podjetja poslušajo kupce, in če le ti še mahajo z evri, podjetja tudi reagirajo. Več ekoloških produktov se porabi, več se jih potem nadalje proizvede. Čeprav se taki in podobni izdelki že javnosti dostopni, predstavljajo ekološki produkti še vedno majhen delež na trgu. Ekološko pridelana hrana na primer obsega le 2,5% celotnega prehrambenega trga, kar je zelo nizek odstotek, ki sicer hitro narašča.

Resnični rezultati ekološkega življenja se bodo pokazali v naslednjem desetletju, ko bosta ekološka miselnost in trg postala »mainstreamovska«. In vse je odvisno od kupca, ki s premišljenim nakupom lahko spremeni naravo produktov na trgu. Na primer, papir za tiskanje, ki se uporablja v Severni Ameriki, bi zlahkoto pridobili iz recilkliranega papirja ali iz alternativnih vlaken kot je lan. Če se bodo ljudje držali načel in kupovali izrecno recikliran papir, lahko to postane resničnost.

A take spremebe ne bodo lahka izbira za vsakogar. Vse to vključuje številne izbire okoljsko in družbeno prijaznih opcij v vsakdanjem življenju. Kupec ima izbiro. Lahko izbere, kar vpliva nanj in na okolje pozitivno. Če je kupec trdoživ in vedno znova zahteva po recimo ekološko rezgradjivem milu, se bodo le ta bohotila v vseh trgovinah, ne le v današnjih trgovinah z zdravo hrano. Visoke cene aktualnih eko-izdelkov se bodo tako s povpraševanjem znižale.