Pozdravljeni, še nekaj mesecev je do sprejetja nove zakonodaje, ki bo dovoljevala soobstoj gensko spremenjenih rastlin na kmetijskih površinah v Slovenijii. Kako stroga bo sprejeta zakonodaja in v kakšni meri bo onemogočala uporabo visoko tvegane genske tehnologije v Sloveniji in gojenje gensko spremenjenih poljščin, cvetlic in dreves je odvisno tudi od ozaveščenosti posameznikov in njihove aktivnosti.

Ko enkrat take rastline pridejo v okolje, ni več poti nazaj. Genska kontaminacija sorodnih vrst je nepovratna in je ni moč ustaviti. Bojim se, da bodo sezname dovoljenih gensko spremenjenih rastlin, če sedaj ne najdemo argumentov proti, v prihodnosti samo še širili na vedno nove dovoljene GSO, poljščine, žita, stročnice, ribe, goveda, perutninino,...
Za razmišljanje, ozaveščanje, pripravo razstav po šolah vam lahko pomaga brošura "NE(GENSKO)SKRBNO NAKUPOVANJE, ki ga je izdal ZEKS in Ministrstvo za okolje in prsostor, katere povzetek je v priponki.

Izkoristimo teh nekaj mesecev za intenzivno ozaveščanje. Veliko informacij je na internetu na spletni strani www.ajda-vrzdenec.si, www.umanotera.org, www.itr.si. Posneta sta dva dobra dokumentarca The future of food in Življenje uhaja izven kontrole.

Sredi februarja sem v Nemčiji obiskala največji ekološki sejem na svetu - BIOFACH 2007. V svetu narašča ponudba in povpraševanje ekološko pridelane hrane.
Ena od predavateljic na sejmu je bila alternativna nobelova nagrajenka dr. Vandana Shiva: "Že 30 let se borim proti uničevanju narave z biocidi in uporabi genske tehnike. Zakaj? Ker imam rada naravo in njeno biološko raznovrstnost, ki jo kmetijstvo, ki temelji na agrarni kemiji in genski tehniki uničuje.

Včasih je bilo v Indiji nešteto vrst riža, danes se prideluje le nekaj sort. Stare sorte shranjujemo za prihodnje rodove v genski banki na našem posestvu Navdanya v severni Indiji. Med njimi so žita, ki rastejo v zelo sušnih razmerah in nas bodo nahranile v sušni prihodnosti, ki nas čaka zaradi podnebnih sprememb. Bojujem se z miti, v katere so ljudi prepričali. Eden je, da z ekološko pridelavo ni mogoče pridelati dovolj hrane za vse ljudi. Ta sejem dokazuje nasprotno. Nekateri pravijo, da ne moremo ostati agrarna družba.

Namesto 50 % ljudi danes na zemlji dela 2 %, ostalih 48 % pa je posredno povezano s pridelavo hrane. Ne moremo biti nekaj drugega kot agrarna družba, ker moramo jesti, hrano pa še vedno ni mogoče pridelati v tovarnah. Danes ostalih 48 % ljudi posredno dela v proizvodnji s hrano: v tovarnah pesticidov, kot prevozniki, trgovci v vele trgovskih centrih, v laboratirijih genske tehnologije,...Še vedno so povezani s pridelavo hrane. Proizvodnja hrane je odvisna od borih 20 cm rodovitne prsti.

Teh borih 20 cm rodovitne prsti nas loči od lakote. Nekateri trdijo, da se ne moremo vrniti nazaj v preteklost, vendar je morda pot nazaj k sobivanju z ostalimi živimi bitji na zemlji edina pot, ki nam preostane, da preživimo na tem planetu. Zavzemam se za k življenju usmerjeno kmetijstvo, saj ekološko kmetijstvo ne proizvede le zdrave hrane, ampak tudi čisto pitno vodo in čist zrak."

Živimo v času, ko razpolagamo s tehnologijami, ki vplivajo na celotno globalno klimo in naravno ravnovesje. Zato je toliko bolj pomembno, kako se odločimo. Od nas je odvisno, kako bodo živele prihodnje generacije.
Z najboljšimi željami .......

Lp,
Romana Ana Dolenc