ZEMLJA JE PLOŠČATA,
SONCE VZHAJA NA JUGU,
GENSKO SPREMENJENE RASTLINE
NIMAJO NEGATIVNIH VPLIVOV
NA ČLOVEKOVO ZDRAVJE IN
OKOLJE.
JA,
SEVEDA.

1. Genski inženiring gene iz nekega organizma (živali, rastline, človeka, bakterije) umetno vstavi v popolnoma nesoroden organizem.

2. Pri tradicionalnem selektivnem križanju pride do izmenjave genov sorodnih vrst, pri genskem inženiringu lahko "križamo" paradižnik in ribo, koruzo in bakterijo, ribo in človeka……..

3. Soobstoj gensko spremenjenih rastlin in ostalih rastlin ni mogoč.

4. V nekaj letih bo majhno genetsko onesnaženje prišlo v veliko genetsko onesnaženje.

5. Navzkrižno opraševanje in kontaminacija je samo vprašanje časa in razdalje.

6. Genska tehnika predstavlja začetek konca ekološkega kmetijstva in pridelave zdrave hrane.

7. Ne obstajajo dolgoletne neodvisne študije o vplivih gensko spremenjene hrane na zdravje ljudi.

8. V Sloveniji GS hrana sploh ni bila testirana.

9. Pretežni del artiklov v supermarketih, ki vsebuje GS sestavine, ni ustrezno označenih.

10. Znanstveniki natančno še ne poznajo delovanje DNA. Do ključnih odkritij nas ločijo še desetletja raziskav v genetskem inženiringu.

11. Naključno vstavljanje tujih genov v drug genetski material lahko povzroči nepričakovane spremembe v delovanju drugih genov.

12. Tehnologija še ni dovolj razvita, da bi preprečila in predvidila vse negativne posledice.

13. Vnos tujih vrst v naravno okolje lahko močno poruši naravno ravnovesje. Posledice znanstveniki ne morejo natančno predvideti.

14. Negativne posledice na naravo so nepovratne.

15. Ne odločamo se samo zase, ampak tudi za prihodnje generacije.

16. Genska tehnika ne pomeni manj lakote, temveč večjo odvisnost kmetov od semenarskih koncernov.

17. Semena gensko spremenjenih rastlin so dražja od navadnih. Kmetje, ki jih gojijo, morajo podpisati pogodbe z biotehnološkimi proizvajalci, ki jih zavezujejo, da smejo uporabljati samo herbicide določenih proizvajalcev, tradicionalno shranjevanje semen za posevke naslednje leto pa je prepovedano.

18. Odkar obstaja genska tehnika, se lakota in poraba pesticidov v svetu ni zmanjšala. Povečalo pa se je število obubožanih kmetov in upor ljudi proti genski tehniki.

19. Večji del gensko spremenjenih rastlin je le odpornih na določene herbicide, proizvajajo lastne insekticide ali pa se jih lahko dalj časa skladišči.

20. Na svetu je že danes dovolj hrane, da bi nahranili vse ljudi. Ni potrebe, da uvajamo še nerazvito gensko tehnologijo v kmetijstvo.

21. Ljudi danes lahko nahranimo tudi s konvencionalnimi rastlinami.

22. Najprej zaustavimo podnebno segrevanje, potem pa verjemimo "strokovnjakom", da nas bodo njihove rastline rešile pred lakoto. Če ne bomo imeli oboje hkrati podnebne spremembe, pa še genetsko onesnaženo naravo.