Nekje daleč, v eni tuji deželi, je živel črni deček z imenom Mambo. On nikoli ni videl snega, novoletne jelke in dedka Mraza. To jutro je sonce tako žgoče peklo, da je bil deček zelo zaskrbljen ter vprašal mamo Jymbo, če je vseh deželah na svetu na novoletni dan tako soparno in vroče.

Mama Jymbo se zamislila in odšla poiskati njihovo edino knjigo, ki jo je nekoč davno prababica Tambo dobila od enega mornarja z drugega konca sveta. Deček Mambo se je zelo začudil, ko je slišal, da v daljnih deželah sveta pada sneg in da ljudi nosijo debele zimske plašče. Pazljivo je poslušal zgodbe o Dedku Mrazu, o darilih pod jelko in o mrzlem snegu. Potem pa je postavil tisoč vprašanj:
"Kaj je to mrzlo?" "Kaj je to sneg ?" "Kaj je to led ?"

Mamo Jymbo je naenkrat zelo zabolela glava od tisoč vprašanj, na katere ni imela odgovorov. Kot majhna deklica je tudi sama bila zelo radovedna, tako da njena babica Tambo ni uspela odgovoriti na vsa njena vprašanja. Mrzlo je, ko sonce ne greje, led je prozoren, a sneg je podoben gosjemu perju, ki se stopi takoj, ko ti prileti na roko. Deček Mambo je postal pošteno zaskrbljen in te noči je sanjal čudne sanje.

Podal se je na dolgo potovanje v daljno deželo, kje vsako zimo pada sneg. Nekateri ljudje v nenavadnih oblačilih so mu povedali, da se sneg izdeluje na nebu in odločil se je, da se vzpne na oblake. Videl je eno zelo visoko drevo in začel svoj vzpon. Ko se je ozrl za sabo, je videl hiške majhne kot domine in ljudi, ki si jih komaj še prepoznal. Prišel je do enega ogromnega oblaka in na njem videl gosko velikanko, ki si je česala svojo lepo belo obleko. Pošteno ga je postalo strah, vendar je bila goska zelo prijazna. Nasmehnila se mu je in rekla: "Ti si tisti radovedni deček Mambo, kateri želi videti sneg."

Tedaj se je tako močno stresla in iz njenega trupa so na zemljo poleteli pravi roji puhastih snežink. Poskušal jih je ujeti z roko, vendar so se takoj stopile. Goska mu je razložila, da sneži pozimi in na novo leto. Deček Mambo se je zbudil zelo zmeden. Takoj je povedal svoji mamici svoje sanje, ampak ona mu ni mogla pomagati. Ker je bilo novo leto, se je odločil, da okrasi svoj mali kaktus in na vsako iglico je nataknil pisano mašno. Potem je zaprl oči in se trdno odločil, da bo takoj, ko bo velik, odšel v daljno deželo, kjer bo videl sneg in spoznal belo gosko velikanko, ki sedi na oblaku.

http://www.forbetterworld.com