Fosil živali, ki je po zraku jadrala s pomočjo kožuhaste kožne membrane, dokauzuje, da so sesalci po svetu letali že 70 milijonov let prej, kot so do sedaj domnevali znanstveniki.

Fosil je bil odkrit v Mongoliji, izhajal pa naj bi iz časa, ko so po Zemlji še hodili dinozavri, to je pred približno 125 milijoni let. Najdeni sesalec je po velikosti podoben današnjim vevericam: velik je 12 do 14 centimetrov, tehtal pa naj bi 70 gramov.

Med sprednjimi in zadnjimi okončinami je imel kožno membrano, pokrito s kožuhom, ki ji je pomagal pri drsenje po zraku. Skelet najdene živali kaže tudi na to, da je imela žival z dolgimi okončinami tudi rep, ki naj bi v temi opravljal vlogo krmilo, gibala se je predvsem ponoči, pa naj bi se prehranjevala z insekti, na to kažejo njeni ostri zobje. Ostanki male živalice namigujejo na to, da gre za precej nenavadno in do sedaj neznano bitje, zato so prvega letečega sesalca uvrstili v nov red sesalcev, bila pa naj bi v daljnem sorodstvu z današnjimi natopirji. „Srečnemu paleontolgu se verjetno le enkrat v življenju zgodi, da odkrije nov red,“ poudarja paleontolog dr. Jing Meng. Najdeno žival so znanstveniki zaenkrat poimenovali Volaticotherium antiquus.

Starodavna antična zver, kar pomeni njeno latinsko ime, je tako prvi znani leteči sesalec. Živela pa je nekje pred 130 in 165 milijoni let, kar kaže na to, da so sesalci letali po zraku približno hkrati kot ptice ali pa še prej, pravi dr. Meng. Prvi pred tem odkritjem znani leteči sesalec je bil glodalec, ki je živel v poznem oligocenu pred 30 milijoni let. Pri razumevanju evolucije letečih sesalcev je še vedno veliko lukenj, ker se krila in drugi za letenje pomembni organi ali deli telesa težko ohranijo, zato je zadnje odkritje zelo pomembno. „Novi dokaz jadralnega leta pri zgodnjih sesalcih nam daje povsem drugačno predstavo o živalih, ki so živele v času dinozavrov,“ zaključuje dr. Meng.
www.dnevnik.si