Nekega pomladnega dne smo pri spoznavanju narave in družbe (SND) obravnavali naše domače mesto: zgodovino mesta, koliko pomembnih ustanov ima, kako se odvija v njem promet, kaj in v katerih trgovinah lahko nakupujemo... in še mnogo tega. Seveda smo svoje mesto vsi natanko poznali, pa smo se vseeno navdušili nad poučnim sprehodom po njem.
Že po nekaj sto metrih hoje nas je na steni zdravstvenega doma osupnil napis:
KDOR PREVEČ SEM NOT ZAHAJA,
TA NAJ VESELI SE RAJA!
Namuznili smo se in kradoma pogledovali učiteljico, ona pa se je naredila, kot da je napis na steni zdravstvenega doma prav nič ne zanima. Povedala nam je nekaj zanimivosti o zdravstvenem domu, nakar smo se napotili naprej, mimo dolge črne lesene ograje, na kateri je kar mrgolelo s kredo napisanih neumnosti:
KDOR TO BERE, JE NEUMEN
KLEMEN LJUBI MOJCO
ANKA, ERNA IN SONJA SO AFNE
ANITA ENKO JE DOBILA, DOMA JO MAMA BO NABILA
TONE MEČE MAKARONE
MONIKA JE TAKA KOT HARMONIKA
MANCA S FANTI RADA TANCA....
... in tako naprej. Napise smo naglas prebirali in se smejali, kot bi se nam zmešalo. Učiteljica pa je le molčala in se za napise, vsaj navidez, ni niti malo zmenila.
Nato smo se po kakih sedmih minutah znašli na avtobusni postaji. Tu je bilo šele zanimivo! Na njenih stenah je kar mrgolelo čudnih in smešnih napisov. Nekaterih sploh nismo razumeli, a naj omenim le tiste, ki smo jih:
PIJANCI ZASPANCI SPELTE SE DOMOV
NUJNO TELEFONIRAJ ANJI NA 602 59 27!
ČE AVTOBUS ZAMUJA, SE VSAK POPOTNIK KUJA
TA, KI ZA AVTOBUSOM TEČE, BOLJ ZGODAJ NAJ SE SEM PRIVLEČE
VSAK PIJAN ŠOFER JE NEVARNA ZVER
ČE SE V AVTOBUS HITRO NE DAŠ, Z DOLGIM NOSOM LE ZA NJIM ZIJAŠ
KDOR PO STENI ČEČKA, SLAMO V GLAVI IMA...
Ta zadnji napis pa nas je nekoliko zmedel. Kajti če bi imel pisec slamo v glavi, ne bi znal pisati, ker s slamo v glavi si lahko kvečjemu strašilo na polju. Če pa je neumnost vseeno zapisal na steno, pomeni, da ima slamo v glavi. In če ima slamo v glavi, tega napisa ne bi smelo biti tu. Mi pa smo napis vseeno natanko videli. Kako ga je torej mogel napisati nekdo s slamo v glavi?! Res zamotano!
Pritajeno smo se hihitali vsem tem napisom in le napol sledili pomembnim podatkom, ki nam jih je o avtobusni postaji resnobno namenjala učiteljica. Mesto smo si seveda še naprej ogledovali, in sem in tja še naleteli na kak napis, recimo:
TOMO JE LAŽNIVEC... ali
JANEZ JE SLON... ali
RENATO JE ANI ZA COPATO....
... ampak nobeden se nam ni več zdel tako smešen kot so bili tisti na črni leseni ograji in na steni avtobusne postaje.
Učiteljica pa je bila ves čas zelo resna. Ničesar nam ni očitala, le, ko smo v šoli znova sedli za svoje mize, nam je razdelila liste, na tablo pa je napisala naslov:
RAZMIŠLJANJE - ZAKAJ SO NAPISI PO STENAH NEOKUSNI?
Smeh nas je nenadoma minil. Umolknili smo in se zresnili. Sklonjenih glav smo pričeli nizati misel za mislijo.
Nekega pomladnega dne smo pri spoznavanju narave in družbe (SND) obravnavali naše domače mesto: zgodovino mesta, koliko pomembnih ustanov ima, kako se odvija v njem promet, kaj in v katerih trgovinah lahko nakupujemo... in še mnogo tega. Seveda smo svoje mesto vsi natanko poznali, pa smo se vseeno navdušili nad poučnim sprehodom po njem.
