V Indiji je živel mož, ki je prinašal vodo. Imel je dve vedri, vsako na eni strani palice, ki jo je nosil na ramenih. Eno vedro je imelo razpoko, medtem ko je bilo drugo vedro popolno in je vedno, na dolgi poti od potoka do gospodarjeve hiše, prineslo vso vodo. Počeno vedro pa je prispelo napol prazno.

Tako je bilo dve leti, vsak dan. Nosač je vedno prinesel vedro in pol vode svojemu gospodarju. Seveda, popolno vedro je bilo ponosno na svoj dosežek, saj je bilo temu namenjeno, ubogo počeno vedro pa se je sramovalo svoje nepopolnosti in je bilo razočarano, saj je opravilo samo polovico svoje naloge. Po dveh letih svojega »neuspeha«, je nekega dne nagovorilo nosača ob potoku:
»Sram me je in rad bi se vam opravičil.«

»Zakaj«, je vprašal nosač, česa te je sram?«
»V zadnjih dveh letih mi je uspelo, zaradi razpoke, ki jo imam na dnu, dostaviti samo polovico svojega tovora, saj voda kaplja vso pot do gospodarjeve hiše. Zaradi mojih napak morate vi opraviti vse delo in ne dobite vseh zaslug za svoj trud«, je dejalo vedro.

Nosaču se je staro, počeno vedro zasmililo, zato mu je sočutno dejal:« Na poti do gospodarjeve hiše si oglej rože ob stezi.«

Po hribu navzgor je staro, počeno vedro opazilo, kako sonce greje lepe, divje rože ob stezi in to ga je razveselilo. Vendar pa se je na koncu poti počutilo slabo, saj je uspel dostaviti spet samo polovico tovora in zato se je ponovno opravičilo nosaču.

Nosač je rekel vedru: »Ali si opazilo, kako rože rastejo samo na tvoji strani poti in ne na strani drugega vedra? To pa zato, ker sem vedno vedel za tvojo pomanjkljivost, vendar sem jo izkoristil v dobre namene. Posadil sem semena rož na tvojo stran poti in ti si jih na poti nazaj zalivalo.
Dve leti sem nabiral cvetlice in z njimi krasil gospodarjevo mizo. Če ne bi bilo tebe, prav takšnega kot si, gospodar ne bi mogel uživati v tej lepoti.«

VSAK OD NAS IMA SVOJE POMANJKLJIVOSTI. MI VSI SMO POCENA VEDRA.

Nekateri od nas nismo ljubki, ko se postaramo, nekateri niso zelo pametni, eni so visoki, drugi veliki, bolj močni, tretji plešasti, četrti pa nimajo razvitih fizičnih sposobnosti.
Ampak prav te napake in »nepopolnosti« dajejo našemu življenju smisel, zaradi njih smo to kar smo.
Vsakega človeka moraš vzeti za takega kot je in v njem poiskati tisto dobro. Okoli nas je veliko dobrega - veliko dobrega je v tebi.

Blagor prilagodljivim, zakaj oni se lahko prilagodijo vsaki situaciji. Ne pozabi spoštovati različne ljudi v svojem življenju, oziroma tako kot nekateri radi pravimo, če ne bi bilo v mojem življenju »počenih veder«, bi bilo le-to zelo dolgočasno.

Vir: Christian Godefroy