Zgodaj zjutraj, še ob svitu,
že petelin kikirika.
Prepelica poje v žitu,
muren v travi že čirika.

Na kmetiji s svitom vstaja
kmet, kmetica, vsa družina.
Krava muka, pes že laja,
se oglaša perutnina.

Traktor v lopi se prebuja -
treba iti bo na polje,
saj, kdor z delom ne zamuja,
je bogat in dobre volje.

Kravam treba bo nastlati,
jih nakrmiti, pomolsti,
perutnini zrnje dati,
pujski krulijo že tolsti.

Muc oglaša se pred vrati -
treba mu bo dati mleka.
Konj ne neha rezgetati -
ve, da čaka ga spet vleka.

Pridna, skrbna gospodinja
zgodnji zajtrk vsem pripravi,
mizo s prtom že pogrinja,
žgance da ob beli kavi.

Kruh domač nato še speče,
vsak zaseke nanj namaže.
Ko še vino v čaše steče,
delo vsem bo steklo laže.

Da po jutru dan pozna se,
znana, stara je resnica.
Brez rok pridnih nič ne rase,
ne krompir in ne pšenica!

Avtorica Ljuba Žerovc