Osnovna potreba

Govorimo o miru, toda ali se kdaj ustavimo in vprašamo: “Od kod je prišla ta misel o miru?” Zakaj ljudje po vsej Zemlji sploh hočemo mir?
Če je mir razkošje, bi lahko rekli: “No lepo, potem imejmo mir.” Toda to je prirojeno in osnovno hrepenenje, nuja in potreba, ki se izraža v človeku. Nekaj prihaja iz notranjosti in pravi: “Brez miru se celotna enačba ne izide.” V vseh svetovnih civilizacijah so se miru dobro zavedali.

Pomen, ki ga pripisujem miru, je ravno takšen, kot možnost dihanja, možnost gledanja in možnost obstoja. Nekaj v vsakem človeškem bitju opozarja vsak dan znova in pravi: “Naj začutim, naj doživim stanje, v katerem nisem obremenjen z notranjimi boji. Pomembno je, da v življenju občutim preprostost.”

Naj živimo v tako imenovani svobodni družbi ali v zaporu, nekaj moramo čutiti. Kar je za nas osnovnega pomena, niso meje med državami, niti ideali. Med vsemi ideali smo namreč pozabili na osnovno človečnost.

V tem obstoju pozabljamo, kaj je prvotni namen življenja. Kaj je zate kot človeka najbolj pomembna stvar? Da jo sprejmeš in da je ne jemlješ kot skrivnost, ker ni skrivnost, da je ne jemlješ kot vsakdanjo stvar, ker ni vsakdanja. Da priznaš, da je tvoje življenje izredno darilo in da ga moraš kar najbolj izkoristiti.

S praznim vrčem in praznim vodnjakom ni mogoče polniti drugih posod. Suh vodnjak? Vanj lahko spustiš deset tisoč veder, in vse, kar bo prišlo iz njega, bo pesek. In še to le v primeru, da boš imel srečo. Da bi sveča prižgala druge sveče, mora biti sama prižgana. Mir je plemenit cilj, pomagati človeštvu je plemenito. A začeti se mora s prižgano lučjo. Najprej in predvsem pa mora mir prepoznati oseba sama v sebi.

Če gledamo ta svet, ima vsak drugačne zahteve: nekdo ima rad moder avto, drugi zelenega, nekdo belega. O tem ne razsojam. To je v redu. A obstaja potreba, ki je skupna vsem. Beseda voda se v različnih jezikih razlikuje, a voda sama po sebi se ne razlikuje. Njena sposobnost, da poteši žejo, ni nikjer drugačna. Naša svobodna volja je, da spoznamo darilo, ki nam je bilo dano. To je svoboda, ki nam je nihče ne more vzeti – ne vlada, ne terorist. To je mir, ki prebiva v srcu prav vsakega človeškega bitja. To ni mir, ki nam ga nekdo prinaša na pladnju, tak mir nam je lahko tudi odvzet. To je mir, ki nam ga nihče ne more vzeti.

To je mir, ki ga lahko občutimo celo na bojišču – prirojen mir, bistven za vsakogar. Osnovne stvari vsakega človeka so: svoboda, razumevanje, mir, radost, sreča.

Občuti ta mir v svojem življenju. Občuti to radost v svojem življenju. Občuti to razumevanje v svojem življenju. Izhajaj iz tega in izpolnjenosti s čudovitim razumevanjem in hvaležnostjo ne boš videl konca. Naj to postane resničnost, naj to postane praksa. Naj bo tako, kot mora biti – naj se dotakne vsakega življenja, saj je mimo prišla prižgana luč, da je lahko prižgala ugasnjene luči. To je možnost za vse nas, a najprej moramo biti prižgani.

Je to velika zahteva? Verjetno. Je nemogoča? Sploh ne. Je zelo, zelo mogoča. Zahteva veliko truda, a ta napor je nekaj, kar zmoremo. In odvisno je od nas.

Prem Rawat – Maharaji
Vir: www.besedemiru.net