Na prvi dan novega leta, ko so dobri sklepi za prihodnost na mestu, bi bilo za nas dobro, če bi premislili ali smo čas, ki smo ga imeli na voljo dobro izkoristili ozirom kaj lahko v tej smeri ukrenemo za naprej. Čas je ena od stvari, ki jih posedujemo in naš uspeh je v veliki meri odvisen od tega ali ga uporabljamo pravilno.

Težavnost pravilne uporabe časa leži v naravi časa samega. Težko je nekaj koristno uporabljati, če ne veš koliko ti je tega sploh še ostalo. Vemo, da imamo na voljo le omejeno zalogo časa, nimamo pa načina, da bi odkrili kdaj bo ta zaloga pošla, tako pa zapravljamo čas ekstravagantno za trivialnosti, kot da bi bila ta zaloga neskončna.

Količina časa, ki ga imamo na voljo je odvisna tudi od okoliščin. Po osmih urah, v katerih smo si prisiljeni zaslužiti vsakodnevni kruh nam je dano še dodatnih osem da se spočijemo in približno dve ali tri da opravimo vse najnujnejša opravila, ki so potrebna za preživetje. Po vsem tem nam ne ostane kaj dosti časa, ki bi mu lahko rekli naš in s katerim lahko delamo kot se nam zahoče. Toliko bolj pazljivi moramo zato biti kaj počnemo z tem preostalim ostankom.

Kam torej z prostim časom? Nekaj ljudi, ki so ta svet spremenili na bolje je bilo takšnih, ki so svoj čas rabili modro. Na primer Edison je bi tak, ki ni zapravljal časa. Svoj prosti čas je izkoristil zato, da je izpopolnil stroj s katerim je drugače delal.

Benjamin Franklin je v svoji avtobiografiji zapisal kako je na tisoč in en način prosti čas naredil uporaben in koristen.

Charles Darwinu zdravje ni dopuščalo, da bi delal skupaj več kot pol ure, pa je kljub temu postavil temelje nove filozofije, ki je spremenila miselnost sveta.

Kar počnemo v prostem času ni samo prijetno, po vsej verjetnosti stimulira tudi naš um in nas popelje iz sveta vsakodnevne rutine, v kraljestvo novih idej, ki se nam lahko kmalu obrestujejo.

Seveda je tudi druga stran pravilne uporabe časa. Načinov kako lahko zapravljamo čas je več kot samo eden. Delati preveč je lahko prav tako zapravljanje časa kot delati premalo. Vročična aktivnost ne glede na kvaliteto opravljenega dela ali brez kakršnekoli relevance je lahko prav tako velika izguba časa kot lenoba.

Čas je lahko tako aktiven kot tudi pasiven. Ima to sposobnost biti uničevalen in njegova uničevalnost je zelo kruta. Verjetno se bomo vsi strinjali, če rečem, da ne smemo časa trošiti za to, kar nam zavest ali zdrava pamet pove, da je lahkomiselno ali podlo. Moramo se truditi da svoj prost čas uporabimo tako, da dobimo kar največ od življenja. Vztrajen zapravljalec časa ne sme biti presenečen, če prej ali slej ugotovi da njegovo bitje nima učinka. Eho Titanove žalostinke je zanj potihnil.

Helen Keller - objavljeno v Home Magazine (Januar, 1933)

Vir: www.zofijini.net