|   Naj se zgodi Tvoja volja - ne moja. Vsak prerok je pustil svoje geslo. In to je Kristusovo geslo. Brez gesla dosežemo bore malo. Ko so ga vprašali: “Učenik, kako naj molimo?” Jim je povedal “očenaš“. Mnogi nikoli ne dojamejo bistvo tega kratkega sporočila. Ste pomislili, da ničesar drugega ni priporočil za molitev? Zgodi se tvoja popolna volja, ne moja nepopolna! Kar je zgoraj to je tudi spodaj. Kar je znotraj to je tudi zunaj. Kar ne želiš sebi (notranjosti) ne želi bližnjemu (zunanjosti). Odpusti dolžnikom- (povratna moč besede).
V tem geslu je zajet ves smisel sreče človeka. Če sprejmemo vse, kar nam je namenjeno po neki višji previdnosti, sploh nimamo nobenega vzroka, da bi si nakopali negativnosti. To je zakon pokornosti. Nič na svetu se ne more upreti človeku, ki je ponižen. Voda je malo uporna, pa izdolbe skalo. Jezus je rekel, naj se ne upiramo zlu. Nera-zumljivo? Ne, on je vedel, da zla ni. Zlo se je rodilo iz človekove lažne domišljije in njegove vere v dve moči.
Adam in Eva sta jedla z drevesa iluzij in videla namesto ene same, božje, dve moči. Zlo je zgolj po človeku ustvarjen zakon, ki ga je ustvarila psihoma, - speča človeška duša, ki jo je uročila človeška vera v greh, bolezen, smrt itd.. Te iluzije se potem odražajo tudi v dejanjih.
Rečeno je bilo, da imamo podzavest. Ta zvesti služabnik odraža vse, kar človek močno občuti, naj bo dobro ali slabo. Vse misli in predstave pa se odražajo v dejanjih ali pa na telesu. Bolnik razmišlja o bolezni, revež o revščini, bogataš o blagostanju. Metafizika pravi, da če sami ne upravljamo s podzavestjo, jo namesto nas vodi nekdo drug. Torej naj je ne vodi nepopolni človek, ampak, naj se zgodi očetova volja...
|
NE ZAMUDITE
Učiteljevo geslo
Prispeval/a: Tatjana Malec dne nedelja, 16. oktober 2005 @ 11:39 CEST
učiteljevo geslo, katerega pomen si razložil, ima globoko sporočilno vrednost. Govori o ljubezni, ki postane edini najpomembnejši občutek v življenju, ko se zazremo v dar, ki gam ga je naš oče tako radodarno poklonil, to je življenje. Za naše življenje nimamo mi nobene zasluge. Bog nam ga je poslal čez skalne grebene drugih planetov in valov svetlobe, ki se je razpršila v mnogo majhnih biserov pretanjenega duha, da smo sposobni to dojeti, sprejeti in izražati hvaležnost. Hvaležnost temu daru pomeni molitev in plačilo za ljubezen, s katero je Bog tudi nas obdaril. Po njegovi postavi hrepenimo po soncu kot cvetlica, ki je izročena nezmotljivim spremembam njene rasti in zanesljivim potem. Kako radodarno se je izkazalo nebo z vsemi čistimi in kristalnimi zračnimi nitmi, skozi katere nam naš oče pošilja ljubezen. Nekateri sprejemamo to z vrpašanji in čudenjem, drugi z dvomi in nadutostjo, ki jo premore samo človek. Naš oče nas je spremenil v bitje srca, iz katerega raste pomen osebnosti in življenja s sposobnostjo analitičnega dušeslovja, ki nas povezuje z zaupljivim stikom z večno plodnimi izviri našega življenja in volje. Bogastvo življenja, bogastvo duha in prastarih navad, da se obračamo s hvaležnostjo navzgor, pomeni trajen boj za resnico, iskanje smisla življenja in priznavanje Stvarniku, da nas je obdaril s toplino ljubezni, ki jo moramo tudi mi širiti in po živeti po zakonih neba. Učiteljevo geslo pomeni za človeštvo prisotnost očeta in prijatelja, tolažnika in ostrilca vesti. V tragičnem boju za resnico lahko samo spoznamo, da nas je Stvarnik izročil življenju za iskanje njegovega smisla.
Lep pozdrav in vse dobro
Tatjana
Učiteljevo geslo
Prispeval/a: Miran Zupančič dne ponedeljek, 17. oktober 2005 @ 12:04 CEST
Sporočilo v Očenašu je res nekaj, kar je odločilnega pomena za vse nas. Jezus Kristus je prenesel ta evangelij (radostno vest), da obstaja zakon, ki je višji od zakona Karme in ga presega. To je zakon milosti ali odpuščanja, ki je temelj krščanstva, oz. Kristusove religije. Večjega ni. To je zakon, ki človeka odrešuje zakona vzroka in posledice. "Pod milostjo, ne pod postavo." To nam pove, da na tej ravni človek žanje tem, kjer ni sejal. Človek je enostavno zasut z Gospodovi darili.
Ne upirati se zlu, pomeni , da moramo podariti zlu svojo ljubezen. Naj pojasnim.
"Ljubi svoje sovražnike" (Jezus v pridigi na gori). V pridigi na gori postavi Jezus svoje poslušalce pred navidez neizvedljivo nalogo:"Ljubiti svoje sovražnike,...če te kdo udari po desnem licu, mu ponudi še drugo,...če se hoče s teboj prepirati in ti vzeti obleko, mu daj še plašč." Toda ali ne obstaja sv. Martin, ki je dal beraču polovico svojega plašča, pa je bil že razglašen za svetega? Če to zadošča, zakaj bi dali še več?
Mnogi so Jezusove besede tolmačili in jih še vedno vneto razlagajo; mnogi so poskušali dobesedno izpolniti nalogo. Vendar so zelo hitro dognali, da bi bilo vendarle bolje, če tako nenavadne zahteve ne bi vzeli preveč dobesedno, da, če bi jo raje negirali. Kajti kdor se ravna po Jezusovih besedah, spodkoplje lastno osnovo življenja.
Kako razmišljajo o tem druge religije? Ali tudi budizem postavlja svojim pristašem tako skrajne zahteve? Izrecno rečeno to sicer ni. Vendar je Buda rekel, da celo hrošče, ki mu pridejo pred noge, dvigne in odstrani, da jih ne bi pohodil. Torej, pri hroščih seveda ne moremo govoriti o sovražnikih, vendar pa si lahko predstavljamo, da bo vsak, ki ima tak odnos do živali, z ljubeznijo in odpuščanjem srečaval tudi svoje sovražnike.
Kdor ima Jezusa ali Budo za človeka s posebno visoko moralo, se bo zelo hitro znašel na napačni poti. V celotni zadevi ne gre za osebo, ampak za zlo kot takim. Vendar lahko tudi to pripelje do nesporazumov.Kajti, kaj pa je pravzaprav zlo, o katerem se tukaj govori?. Zlo ni mišljeno kot nasprotje dobrega v našem svetu nasprotij, ampak pomeni"biti zunaj Boga" v nasprotju z "zavestno živeti iz Boga". Zemeljsko dobro in sta vedno relativna in odvisna od okoliščin, ki se stalno spreminjajo.Vedno si stojita nasproti kot pola enega in istega polja in tako ohranjata to polje v gibanju. Popolno zlo lahko odreši in odtrani popolna ljubezen.
Jasno je, da je mišljeno z "ljubeznijo" nekaj povsem drugega, kot je"dobro vedenje" na moralni osnovi. Kajti na taki poti nasprotujoče stanje gotovo ne more biti odstranjeno. Da bi se to doseglo je nujna notrajna duhovna revolucija-preobrat, popolni preobrat lastnega bistva, do česar pride, če se posledično usmerimo na edini vir življenja. Zmaga nad zemeljskim egom ustvari prostor, v katerem potem lahko pride do razmaha prvotnega božanskega načrta. Ta naloga je namenjena vsakemu, ki sledi Jezusa do vznožja gore, na kateri ima pridigo."Ko pa je videl ljudstvo, je šel na goro in se vsedel, učenci so ga obstopili."
Vsi iskalci najvišje resnice tvorijo transformator, ki preoblikuje kozmično Kristusovo moč v sevanje, da lahko deluje na zemlji, čeprav ne pripada umrljivemu polju življenja. Ta moč je neosebna; presvetljuje vse in vsakega. Ljubi svet in človeštvo, toda ne na način, kot ljubimo ljudje. Božanska ljubezen zase noče ničesar; prežema celotno stvarjenje in vsakemu bitju, ki se je odvrnilo od Boga, pokaže notranjo praznino, da bi se tega zavedlo.
Odzivi na to so zelo različni. Nihajo od popolnega odklanjanja božanske ljubezni do gorečega posnemanja z namenom izboljšati blodni svet in ga ponovno spraviti z Bogom. Tako se mnogi med dobrim in zlim tavajoče "mrtve duše" prebudijo in ugotovijo, da ne gre za izboljšanje sveta, ampak ZA PREMOČ NAD MOČMI, KI DUŠE ODVRAČAJO OD VRNITVE V "KRALJESTVO", KI NI OD TEGA SVETA!
Lep pozdrav Ldislavu in vsem na Pozitivkah,
Miran.