Rada imam v otožnost potapljajoče se večere
in njih negibnost v somraku kamenja.
Nekaj vijolično mehkega je v umiranju
brezdanjih polj in širnega neba.

Sklonjena v prozornost prsti vse do joka
sanjam v tihem žuborenju gozda najino ljubezen.
V tvojem srcu sem kot baldahin pred svetiščem.
Valujoča, mehka, mirna, polna rek in daljav.