| 
Kodeks je pravzaprav nov sistem vrednot in v njem lahko najdemo
vse. In ravno obraten je od Matrice. Če vas Matrica zasvaja, vas Kodeks osvobaja.
Če ste v Matrici ujeti, se v Kodeksu osvobodite. Poletite, v resnici letite.
Pa, prosim, ne tako, kot na osmih pokvarjenih ekstazijih, ki jih zbašete v usta
v enem večeru po treh Redbull vodkah. Kajti vse, kar ni v skladu z naravo, ni
v skladu s Kodeksom.
Na svoji koži smo izkusili, da Kodeks deluje. Vidimo, da je popoln sistem, ki
izniči Matrico. Je možnost za vse, ki jim je Matrica že vsaj malo odveč. V njej
se sicer z lahkoto dobro znajdejo, znajo ji tudi prisluhniti in znajo z njo
vibrirati. Znajo se celo veseliti v njej in se hkrati zavedati, da so v Matrici.
To je že kar mojstrstvo. In nekje na tej stopnji si človek reče: Vstopam v Kodeks.
In gre višje. Tja, kjer si svoje sanje kreira po svoje. Tja, kjer smo vsi svobodni,
kjer smo boginje in bogovi.
Likovna razstava ob izidu knjige Kodeks avtorice Mirande Rumina
Sobota, 9. 10. 2004 ob 19.00
Galerija Kerubin, Ljubljanska 41, Izola
Razstava zenovskih slik, ki so avtorsko delo Mirande Rumina in s katerimi je oblikovala celostno podobo knjige Kodeks.
Hkrati bomo priča rojstvu knjige in prvemu javnemu branju Kodeksa.
Vredno ogleda.
Literarni večer ob izidu knjige Kodeks avtorice Mirande Rumina
Četrtek, 14. 10. 2004
Mestna knjižnica Izola, Ul. OF 15, Izola
Literarni večer je prva multimedijska predstavitev knjige Kodeks.
Pogovor z avtorico Kodeksa in podpisovanje knjige.
Prireditev je uvod v slovensko turnejo.
Vabljeni
http://www.kerubin.com
|
NE ZAMUDITE
Kodeks
Prispeval/a: Radovedni dne nedelja, 10. oktober 2004 @ 08:18 CEST
Kodeks
Prispeval/a: A dne nedelja, 10. oktober 2004 @ 09:20 CEST
tole zna bi resno, stopite iz matrice.
sploh nisem vedu, da se da iz enosti stopat ven?
ampak za sesut brejn in sisteme zna bit zabavno, bomo pač probal, če dela kaj drugač kot enost, kjer smo vsi eno z bogom s tem vsi bogovi, vsi stvarniki.
---
your life, your stile, your software
Kodeks
Prispeval/a: titanic dne nedelja, 10. oktober 2004 @ 17:08 CEST
bla, bla, bla....
Vsak že hoče biti glavni in najpametnejši. Misli, da je njegov program in ideja edina najpametnejša, najboljša, naj, naj...
Obljubljajo nam nebesa, da se spremenimo v boga...
bla, bla, bla....
To ni nič. Vse je komercialna finta.
Srečo, ki jo vsak, na svoj način išče v sebi, na stopnji razvoja na kateri je, bo našel tu na Zemlji, ali na Luni, ali kjerkoli bo, saj bo sebe nesel tja.
V sebi imamo Boga in samo v sebe imamo za pogledati, prisluhniti in živeti. Kaj je tu tako strašno težko, da bi potrebovali knjige, seminarje, razstave....
Sebe potrebuješ, svojo ljubezen in to je dovolj in tudi zastonj. Ko se človek odloči za to, je pripravljen in to najde. Potrka na vrata svojega srca in tudi to je zastonj....
Seveda pa se vsak znajde in poskuša v tej poplavi instant duhovnosti iztržiti največ in hvali svoj posel in svojo pot pripoveduje, ki na ni nujno univerzalna za vsakogar.
Lep pozdrav vsem, Titanic
Kodeks
Prispeval/a: opazovalec dne nedelja, 10. oktober 2004 @ 17:38 CEST
Pozdrav
Kodeks
Prispeval/a: Tatjana Malec dne nedelja, 10. oktober 2004 @ 18:46 CEST
res je, kar pravi Vinko, da s spoznanjem same sebe, se tvoja ladja Titanic ne bo nikoli potopila, vendar je za nas ljudi razširjena še druga okoliščina po vsem svetu, ki nam pomaga do spoznanja, namreč knjiga. Človeku s še tako velikim spoznanjem, knjiga ne more nikoli škoditi.
Človek razodeva prodor v novo duhovnost s tem, da se hoče s spoznanjem uresničiti iz sebe, iz narave, iz snovi, iz knjige, takorekoč od spodaj, ne pa od zgoraj kakor je hrepenel po njem srednjeveški človek, ko mu je bil duh z duhovnim žviljenjem vselej le dar od zgoraj, nekaj božjega. Človek gre s svojim duhom v ves duhovni svet. Prav spoznavanje vsega predstavlja človeka kot presežno bitje. Človek pogosto samega sebe ne razume, je v hoji za samim s seboj. Jaz bi vsakemu svetovala tudi spoznanje sebe s pomočjo dobre knjige. Dobra knjiga je vedno ogledalo nas samih.
Ne navijam za Mirandino knjigo Kodeks, ker je še nisem prebrala, vendar Mirando poznam kot slikarko in kot zanimivo in nadarjeno ustvarjalno osebnost, zato se mi zdi vredno, da tudi njeno knjigo z veseljem preberem in šele potem morebiti povem svoje mnenje.
Lep pozdrav obema
Tatjana
Kodeks
Prispeval/a: Marjana dne ponedeljek, 11. oktober 2004 @ 11:33 CEST
Matrica so programi, ki so nam jih naložili, omejitve, ki jih mamo naprogramirane (ki niso iz nas... ki niso resnične).
Kodeks
Prispeval/a: opazovalec dne ponedeljek, 11. oktober 2004 @ 19:28 CEST
načeloma se strinjam s tvojim komentarjem.
Prebral sem nekaj knjig, ki bi lahko zelo škodovale človeku.
Omenjeno knjigo nisem prebral vendar mi je bil všeč komentar od Titanic.
Pozdrav
Kodeks
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 11. oktober 2004 @ 21:56 CEST
Draga Miranda,
iskrene čestitke in pohvala k izdaji tvoje nove knjige. Kako lepo je, da si nas spet nagovorila z novim kulturnim dogodkom. Dolgočasje je protičas. Ti poskrbiš, da se v to praznino življenja redno vselijo med nas in nas raveselijo tvoje barvite slike in tudi sanje nam ponujaš, da sanjamo s tabo. Sanje so pogosto tudi preroške in osvoboditeljske. Sanje so vselej simbolične po vsebini in željah. Ob predstavitvi in branju tvoje knjige bomo tudi mi sanjali in se osvobajali s tabo, odprti v čas. Prepričana sem, da si nam prežeta z dobrim namenom, s svojo knjigo odprla novo duhovno deimezijo v spoznavanju pestrosti življenja. Hvala ti
Tatjana Malec
Kodeks
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 11. oktober 2004 @ 22:13 CEST
ne vem zakaj ob kulturnem dogodku, s katerim nas je nagovorila slikarka in pisateljica Miranda Rumino namigovati z destruktivno splošno trditvijo, da nekatere knjige lahko zelo škodijo človeku, ne da bi v kontekstu te predstavitve sploh vedel za katerega avtorja in katero knjigo gre. Jaz bi spremenila tvojo splošno trditev Vinko, v bolj konstruktivno, ki naj bi se glasila: "Knjige zelo koristijo človeku". Za kakšno knjigo gre pa prepustimo oceni literarnih kritikov. Tudi tisto bla, bla, bla...., ki je napisala tvoje predhodnica v komentarju, ni najbolj omikano, saj gre za kulturni dogodek, ki si zasluži svojo pozornost in tudi vljudnost. In nenazadnje vsak si izbira knjige po svojem okusu. Če so bila med knjigami, ki si jih prebiral tudi slabe ali manj dobre, mi je žal, da si vztrajal ob takšni knjigi in je nisi zamenjal za boljšo.
Lep pozdrav obema
Tatjana
Kodeks
Prispeval/a: opazovalec dne torek, 12. oktober 2004 @ 00:36 CEST
Prebral sem zelo veliko knjig in jih še vedno berem. Vsako sem, do zdaj, prebral do konca.
Res ne vem, kako si lahko izbereš knjigo po svojem okusu preden si jo prebereš.
Zelo škodljive znajo biti knjige o črni magiji.
Pozdrav sestri
Kodeks
Prispeval/a: opazovalec dne torek, 12. oktober 2004 @ 01:06 CEST
Igrajmo se še malo.
Pozdrav sestri
Kodeks
Prispeval/a: titanic dne torek, 12. oktober 2004 @ 09:54 CEST
Branje "črne magije" pusti v človeku lahko vsaj nekaj negativnega, kar te odvrača od prave smeri.
Toliko je balasta, da se po naslovu knjige težko orientiramo, ali je vredu in prispeva k naši zrelosti ali nas lahko odvrača. Res, dobro je, da imamo tudi to možnost, da se seznanimo s temami, ki odvračajo, ampak moramo takrat že trdno stati na tleh in biti prepričani v svojo pot. Tako lahko prepoznamo dobro in slabo.
Vse stvari so že odkrite in kaj novega skoraj ne morem več najti v knjigi. Vse je v meni in če se bom naučila zaupati sebi in poslušati glasu, ki me vodi, bo dovolj.
Analize in raziskovanja bom za nekaj časa pustila pri miru. Seveda pa je to odločitev vsakega posameznika v kakšnem obdobju se nahaja in kakšnega prepričanja je danes. Jutri se vse menja.
Pa, pa, dragi moji od Titanic
Kodeks
Prispeval/a: Ales dne torek, 12. oktober 2004 @ 23:11 CEST
sam en sistem, ki vse to omogoča, reče se mu enost.
Matrika je tud v filmu bila sistem sistemov.
Če blodiš med programi, vzorci oz kodeksi, se še nič ne zgodi, nisi nič več, nič boljši, ne programiraš boljš, ne ustvarjaš nič drugače.
Ustavrajš vedno, pol pa kolkr se tega zavedaš in kolkr te pač hočeš.
Tko gre, enost pač omogoča vse to. In matrika je pač okolje po katerem enoot deluje, se pravi zaobsega vse fraktalne dimenzije, stanja in energije(če hočeš vibracije) ki se jih lahko zamislimo in katere obstojajo.
Zdej kje je tle kodeks? Ne vem v čem se razlikuje ustvarjanje tebe v matriki(ki je neko energijsko stanje enosti in vzorec vzorcev pra vibracija v kateri so vse vidnbracije) in mirande v kodeksu, sploh če samo rečeš da greš zdej v kodeks?
če je povsod vse mogoče?
hm?
sej bi reku vstopam v kodeks... čakam če bo kaj? lahk izberemo prej tudi predogled bojda? kot v vsaki ponudbi a? bom reku takole naj se mi pokaže kodeks in njegovo ozadje. Bo verjetno bolje ker bom pol dojel sisteme v katere nas vabi miranda. Sej mamo valda svobodno moč tudi v kodeksu, če smo tolk modeli, da se gremo igrat tja not.
majbne so samo njene blodnje to in pol greš pač v njen sistem, kot te jaz recimo povabim v Ljubljano kjer se žura do poznih nočnih ur?
Valda rečem v ljublajni je čist noro, vse doživiš kar hočeš? Full folka uleti not?
Valda ko prideš domov te čaka pa delo na polju, zakurit v kaminu, obrat sadje... pač ogromno tvojih stvari. Jebeš pol Ljubljano, teb je doma največji in najboljši sistem ki ti vse omogoča in vse daje.
Ozadje Ljubljane je drugo kot ozadje Maribora ane?
Dejstvo pa je, da sta samo dva različna mesta v Sloveniji.
Kodeks
Prispeval/a: Admin dne ponedeljek, 15. november 2004 @ 14:57 CET
Kodeks - kritika
Prispeval/a: Admin dne četrtek, 16. december 2004 @ 01:17 CET
Delo, Književni listi - Sreda, 15.12.2004
Odkritosrčno in osupljivo
VELIKONJA Varja, Sre 15.12.2004
Miranda Rumina
KODEKS
Založil Kerubin, Izola, 2004, 290 str., 5400 SIT.
Od knjižnega prvenca Lidija avtorice Lidije Asta je minilo natanko dvanajst let. Kaj vse se je zgodilo med tem časom, nam umetnica natančno popisuje v drugem proznem delu Kodeks, tokrat pod umetniškim imenom Miranda Rumina.
Medtem ko je s prvencem odkritosrčno in iskreno pometla pred svojim in še kakšnim drugim pragom, si zastavila življenjski načrt, kaj vse bo poslej počela, predvsem pa, česa nikakor ne bo več, pa nas avtorica v drugem delu vodi skozi svoja razmišljanja in izkušnje na razgibani življenjski poti.
Kodeks je zunanjo formo in golo jedro refleksij povsem prevzel od Kahlila Gibrana in njegove znamenite knjige Prerok. Naslovi poglavij se vrstijo v istem zaporedju, namesto zgoščenih Gibranovih naukov beremo avtoričine teze na to motiviko (o ljubezni, zakonu, otrocih, dajanju, jedi in pijači, delu, veselju in žalosti, hišah, veri, smrti, ljubezni, zločinu in kazni …). Ali kakor to poimenuje avtorica sama, Preroka je le malce individualizirala in posodobila.
Že v uvodu nas M. Rumina razoroži z odkritostjo. V bistvu ostaja ista, punca z veliko domišljije, brez dlake na jeziku, radovedna, poduhovljena, kreativna, vsestransko nadarjena, tenkočutna, otroško naivna, občutljiva, nepotvorjena, toda nikakor ni imuna za zunanje dogajanje. Le izbrana pot je precej drugačna od uhojenih poti večine, še posebej na naših tleh. Kar včasih (z)moti branje, je občasni odklon v populizem, v (po)seganje v »visoke« zvezdniške sfere, ki so take zgolj in le v njeni viziji. Nepotrebna izguba energije in preusmerjanje pozornosti navzven, kar v bistvu preseneča, glede na avtoričino splošno duhovno podlago, načine bivanja in prehranjevanja, ki jih razglaša in uspešno prakticira. Je vernica in hkrati odpadnica, upornica in takoj v drugem trenutku največja podložnica. Takih kontradiktornih in včasih povsem paradoksnih segmentov v knjigi kar mrgoli. Sicer pa tudi sama pošteno priznava, da je največji možni narcis, saj se drugače sploh ne bi ukvarjala sama s sabo.
In priznati moram, da je to »ukvarjanje« kratkočasno; knjiga se bere v enem zamahu, vseskozi utrjuje avtoričine trenutne duhovne in moralne predpostavke, njen življenjski kredo in vizijo življenja. Kodeks vzpostavlja pravila igre v nekem boljšem svetu, ki bo deloval bolj harmonično, ki ne bo omejeval, ampak osvobajal. M. Rumina stvarnost vsakdanjega življenja raztrešči na prafaktorje, da lahko v nadaljevanju, z otroško trpko »naivnostjo«, v lastnem kontekstu sprevrnjene koordinatne točke (pri)dobijo nov, vsesplošni in vsepomenski smisel. In prav v tem evokativnem etosu je nedvomno skrita ključna odlika Kodeksa. V tem smislu presega prvenec, predvsem pa večino razne duhovne in ezoterične literature, ki se bohoti na domačem knjižnem trgu in jo naše založbe nekritično prevajajo. Ali kakor strupeno komentira avtorica, takšne knjige so me dolgočasile, me puščale prazno in mi mešale štrene. Moj svet je bil veliko bolj preprost, otroški.
Je pa Kodeks nedvomno predvsem klofuta v obraz vsem dušebrižnikom na domačih tleh (Veliko talentov ubijejo. Kako lahko tako zelo natančno veste, kaj je prav?), povsem brez olepšav in slepomišenja je opisana pionirska pot preživetja posameznice, ki močno štrli iz povprečja (Mislite si, kar si hočete. Jaz sem nepridiprav. Otrok, ki je uporen, trmast). V samorefleksijah je še vedno veliko pobegov v avtoričino preteklost, včasih podoživlja določene segmente iz Lidije, veliko kramlja s svojim velikim gurujem in mislecem Carlosom Castanedo, branju dajo še posebno draž vsebine iz popularne kulture, kot jo sprejema in doživlja avtorica. Spomni se recimo koncerta Carlosa Santane v Zagrebu, veliko omenja Stinga, Princea, Madonno.
Branje knjige je na neki način vabilo v splet norosti in bolečine, tokrat na način M. Rumina. Tej veličastni norosti je posvečena tudi večina umetničinega življenja, sama pa jo vedno in povsod poimenuje tudi ljubezen. V tem brezsramnem in krvavem času, polnem hipokrizije, zadrtih čustev in (ne)prikritega sovraštva, je največja literarna vrednost Kodeksa prav odkritosrčni poziv Ljubezni. Brezpogojni. Ali kakor tokrat malce alienovsko zarapa tudi M. Rumina, naj postane supermodelka sveta, ta ljubezen.
Varja Velikonja
http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,50&id=b9e159578c5fe2880379b681242ae9cc04&source=Delo