Ko sem danes užival sam v toplem novembrskem dopoldnevu in opazoval ribe v svojem malem ribniku, mi je Konfuzij, moj prijatelj, tako ..mimogrede...navrgel: bk, ma dej mal razmisli.

Sem se zamislil...bi bilo dobro...že zaradi vaje, ker je vaja koristna. Za kaj že? Zagotovo za kaj. Toda, naj razmišljam ali razmislim, mogoče mislim, se zamislim? In o čem ali kom ali na kaj ali kaj ?

Naj razmišljam o bogu, o njegovi neskončni ljubezni, dobroti, vedenju, pravičnosti? Naj mislim, da mi je dal v mojem veku bivanja na zemlji moje telo, mojo svobodno voljo, moj um, mojo zavest, moje strasti, moja čutila, moje občutke....zato, da bi vse te darove zanikal, zavrgel, omalovaževal, da bi mu lahko sledil? Naj mislim, da so bile njegovi nauki napačno zapisani, napačno prenašani iz roda v rod, narobe razumljeni, napačno interpretirani?



Naj razmišljam, da želi, da svojo ljubezen do njega izkazujem z ljubeznijo, telesno, razumsko, duševno in kakršno koli že, do partnerja, svojih otrok, do vseh? Naj razmišljam, da mu sledim, ko se po svoji vesti, znanju, vedenju, modrosti, odločam, kaj je zame dobro in kaj ne, svobodno, po svoji volji? Naj....

Eh, sem prišel do ovinka, še preden sem razmislil, ali mislil, ali razmišljal. Pa tako lep namen sem imel. Mogoče mi bo uspelo kdaj zaviti v ovinek...najbrž, če bom dovolj vadil.

Sem se spet posvetil opazovanju rib v svojem malem ribniku. So lepe...zlate ribice...tri...vsaka izpolni željo....upam.


en_bk