Biti Indijanec danes, je živ paradoks,
nasprotje samo v sebi.
Čutiti povezanost z zemljo
v asfaltnem svetu.
Biti ponosen, pošten
v ponižujočih življenjskih razmerah.
Izkusiti duhovno bogastvo
v duhovno obubožani deželi.
Biti bratsko povezan
s tako različnimi brati in sestrami.
Strojno izdelane steklene bisere
všiti v stare podedovane vzorce.
Prepevati krščanske pesmi
v plemenskem jeziku.
Nositi angleška imena,
polna starih pomenov.
Biti v posmeh,
če ne napraviš nič smešnega.
Vzbuditi strah neindijanskih otrok,
čeprav srce ne misli na zlo.

Karen Coody Cooper

Besedilo je izšlo leta 1983 v indijanskem časopisu Eagle Wings Press.

iz knjige: Tudi trava ima svojo pesem
Besede Indijancev in naš čas
Kathe Recheis in Georg Bydlinski
poslovenila Jelka in Ivan Sernec