Če človeka vidimo v srce, prepoznamo, da je lep kot sončen zahod. Dovolimo mu, da je tak kot je, saj je enkraten in edinstven kot sončen zahod. Ker pa želimo ljudi vedno spreminjati in jih oblikovati po svojih zamislih, jih ne cenimi in tudi ne vidimo njihove lepote, ki jo izžarevajo iz srca. Vsak je lep v srcu tak kot je, brez dodatkov in viškov. Vsak je vreden ljubezni, vsaj toliko, kot jo imamo v sebi, ko občudujemo sončni zahod.

[ Odgovori na to | # ]