| 
»Narod, ali druga skupnost, ki bo hotela ohraniti svojo identiteto, zdravje, celo življenje, v splošni liberalizaciji pretoka blaga, kapitala in ljudi, se mora oblikovati v državo, ki bo v mednarodne odnose vstopala kot brezhibno organizirano podjetje v lasti njenih državljanov.«
 Tole, zapisano v Stanetovi knjigi Salesalute www.salesalute.com, mi na prvi pogled izgleda grobo povedano, ker na državo gledam kot na zadnjo trdnjavo sociale, kulture, vzgoje, izobraževanje, varnosti in sploh družbene solidarnosti, kamor tržna ekonomija ne bi smela prodret, ker so to vrednote, ki se ne smejo prodajat. Morajo biti skratka zastonj za vsakogar. Toda po logiki, da so brezplačno dostopne, naj bi to pomenilo, da se njihove vrednosti ne da izmeriti z denarjem in zato tudi zanje ne plačuje. Ko pa se človek malo bolj pozorno ozre po tej trdnjavi, spregleda , da to, če je storitev brezplačna zame, še ne pomeni, da je storitev zastonjska. Da v bistvu nič ni zastonj in da je vsaka storitev, ki jo država opravi zame, izmerjena po enih standardih, plačana in vključena v menjalni sistem, ki služi nekje nekomu za ustvarjanje presežne vrednosti. In da če država ta daje ljudem posebej vedet, da jim daje nekaj 'brezplačno', s tem od njih pričakuje, da ji bodo ob primernem času (volitvah) izkazali hvaležnost za izkazano milost.
Kaj se zato torej dogaja v t.i. kapitalistični socialni državi? Pristaja na vlogo enega velikega komunalnega podjetja. Postaja surovinska baza za naravne in človeške vire ter deponija za odlaganje, sortiranje recikliranje socialnih odpadkov velikega kapitala. Za svojo komunalno dejavnost je na svojem področju brez konkurence, zato njene produktivnosti ni mogoče izmerit drugače kot po tem, koliko prispeva k zmanjšanju stroškov oz. povečanju donosnosti kapitala, ki upravlja z njenimi najproduktivnejšimi naravnimi in človeškimi viri. Upravljalci države kot komunalnega podjetja so tako del managmenta velikega kapitala, saj je uspešnost politikov, uradnikov in strokovnjakov na vseh storitvenih področjih v državni pristojnosti izmerjena in plačana po tem, koliko prispevajo k zmanjševanju stroškov oz. povečanju donosnosti dela in kapitala. Država kot največje podjetje je prisiljeno svojo komunalno dejavnost organizirat skratka tako, da predstavlja izmerljivi strošek.
Izmerljivost rezultatov sama po sebi ni nobeno zlo, vsaj če predpostavlja profesionalizacijo, strokovnost, ekonomičnost oz. racionalnost, nadzor in večjo kvaliteto storitev sploh. To so nedvomne prednosti kapitalistične socialne države v primerjavi s socialistično, ki je bila v imenu svoje dobrodelne socialnosti požrtna, šlampasta, pa še politično/ekonomsko pristranska za povrhu.
 Tako da v tej luči je država, ki bo v »mednarodne odnose vstopala kot brezhibno organizirano podjetje« kot pravi Stane, čisto o.k.. Problem je v neupoštevanju drugega dela Stanetove izjave, torej v tem, da tako podjetje de facto ni v neposredni lasti njenih državljanov in da država pristaja na vazalski status v odnosu do velikega kapitala. Skratka v tem, da državljan, ki je de jure lastnik tega komunalnega podjetja imenovanega država, de facto ni udeležen pri delitvi njene presežne vrednosti, ki jo pomaga proizvajati. Vazalstvo se kaže v tem, da so pri delitvi udeleženi samo upravljalci, t.j. državna politična oz. strokovno/managerska elita, ne pa njeni dejanski lastniki – državljani.
Stane je s predlogom, da se uvede državljansko delnico, samo razkril prikrito dejstvo, da je država postala hčerinska firma velikega kapitala in da je kot taki pripada delež od njegovega dobička. Da ta dobiček dejansko obstaja, da ga država tudi pridela in da zato pripada državljanom. Da pa se hkrati tudi obelodani vazalski odnos države kot podjetja, ki je sicer soudeleženo pri dobičku velikega kapitala, le da se dobiček zaustavi na grofijah in fevdih v obliki previsokih osnov za plače funkcionarjev in managarjev in v takšnih in drugačnih privilegijih političnostrokovne modrokrvne srenje.
titud |
NE ZAMUDITE
Novodobno vazalstvo
Prispeval/a: Anonymous dne ponedeljek, 8. marec 2004 @ 18:15 CET
prav imaš-se strinjam. Smo moderni sužnji in se moramo osvoboditi
prisrčen pozdrav marija
Novodobno vazalstvo
Prispeval/a: titud dne torek, 9. marec 2004 @ 10:26 CET
titud
Novodobno vazalstvo
Prispeval/a: stane dne sobota, 13. marec 2004 @ 21:53 CET
Je praktično edini možni instrument, ki ti lahko zagotovi resnično politično enakopravnost.
Je pa tudi edini možen instrument za zaustavitev rasti izkoriščanja narave do katastrofalnih posledic, saj lahko tudi pri ničelni ali negativni rasti zagotavlja razvoj in blaginjo.