.....Glasovi postanejo redka dragocenost:kotaleči kamen,
ki ga je sprožil gams pri prečenju,
krik kavke,
blejanje gorske ovce na strmem pobočju.
Verjamemo,da je ta mogočni,
tihi svet prvi hip marsikomu danes breme.
Preveč smo navajeni bega v hrup,
da ja ne bi prišli do sebe in se ne bi razkrilo,
kar je bilo odrinjeno in se nerešeno zarilo globoko v dušo.
Toda ta veličastni molk je prvo zdravilo,
ki so ga gore pripravile za nas,razdražene,zmedene,
iztirjene in površne ljudi.
Kdor hoče slišati sporočilo gora,
se mora prepustiti temu zdravljenju.
Najbrž ni bilo vzgojno
prizadevanje človeštva še nikoli tako gostobesedno kakor danes.


Toda vsa naša razmišljanja in
govoričenja naša razpravljanja in pisarjenja,razmnoževanja in
vplivanja po družbenih občilih--
ves hrup ne more skriti,
da nam pogosto uhaja pravi cilj vsake vzgoje:srce.
Veliki vzgojitelji znajo biti zelo tihi ljudje.
Gore so molčeči učitelji.Ne razpravljajo,ne dokazujejo,ne prepričujejo.
Ne silijo z udarno retoriko v našo zavest.
Ohranjajo prostrane prostore tišine tudi danes.
Doživel sem že zelo vesele,
mlade ljudi,ki so v noči,
ko je luna vzhajala nad prostranim ledenikom,postali tako tihi,
kakor obnemi človek,
če nenadoma stopi z glasne ceste
pod oboke kakšnega starega križnega hodnika.
Zato je prvo sporočilo gora njihova tišina.Preproga molka se mora odviti,
da more vstopiti spoštovanje.

Pisatelj:Reinold Stecher