Njihove oči niso steklene,
le v mojem srepenju so se jim je zasteklili pogledi.
Njihovi obrazi niso maske,
le v moji brezobraznosti so izgubili izraze.
Njihova telesa niso neživa,
le v moji otrplosti so izgubila življenje.
Njihove besede niso brez smisla,
le v mojem molku so izzvenela absurdno.
Njihova ljubezen ni brez globine,
le v moji praznini je utonila.
NE TAM
Ne v teh temninah,
ko noč, ki je slepa, rovari po glavi
in uniči vse, kar si podnevu s trudom ustvari…
Ne v teh svetlobah,
ko sonce, ki vidi, obsveti nered
in pošlje zavest kot smetarja pogledat kje so se zamašili kanali…
Ne v teh stvareh,
ko telo, ki z njimi živi
in v njih išče opore, ko tulijo: Ti nisi mi, najprej pogini!…
Ne v teh ljudeh,
ko duši, ki ljubi, ne pustijo ljubiti
in se mora zato z vetrovi med zvezde od njih odtujiti…
Ne kje drugje,
ko ti, ki iščeš, ne boš našel
in si sprijaznjeno reci: Jaz nisem ti!.. in se pahni od sebe.
POGLED
Ko sem jo pogledal
je rekla
kaj je narobe ?
in odtlej sem vedel
da je v enem pogledu lahko skrita
tako velika razlika
kot je razlika med prav in narobe.
NJIHOVO IN MOJE
