Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20031116191124145

Nekaj misli Richarda Bacha ponedeljek, 8. december 2003 @ 05:11 CET Uporabnik: ana Da bi našel svojo pot na zemlji, moraš razumeti dvoje; moč dogovora in smisel sreče. Toda preden ju lahko spoznaš, moraš sprejeti načelo univerzuma. Preprosto. Dve besedi: Življenje Je. Ljubezen v zakonu traja, dokler žena in mož spremljata in se zanimata za misli drug drugega. Ne poznamo odgovorov, dokler ne odkrijemo vprašanj. Vsak resnični učitelj sem jaz sam v preobleki. Krivda je napetost, ki nas navdaja, da bi spremenili svojo preteklost, sedanjost ali prihodnost v prid nekoga drugega. Ni zvoka, ko v gozdu pade drevo, ne da bi ga kdo slišal, in ni prostora in časa brez zavesti, ki ju opazuje od blizu. Prizadevajmo si za varnost, namesto za srečo, in dobili jo bomo po tej ceni. Vse, kar od nekoga vidimo v nekem trenutku, je trenutni posnetek njegovega življenja, pa naj gre za bogastvo ali za revščino, za radost ali obup. Trenutki posnetki ne kažejo milijonov odločitev, ki so privedli do tega trenutka. Druga življenja so pokrajine, ki odsevajo v okenski šipi… in enako resnična so, kot tista, ki jih živimo vsak dan, čeprav ne tako jasno vidna. Če krivda ni nikoli naša, ne moremo prevzeti odgovornosti zanjo. Če ne moremo prevzeti odgovornosti zanjo, bomo vedno njene žrtve. Ko se sprijaznimo z vsakim položajem, s katerim se nam ne bi bilo treba sprijazniti, tega ne storimo zato, ker bi bili neumni. Sprijaznimo se, ker želimo nauk, ki nam ga preda samo ta položaj in želimo si ga bolj kot svobode same. Sreča je nagrada za življenje po najvišjem dobrem, ki ga poznamo. V trenutku, ko nam je vseeno, ali živimo ali umremo, premaknemo svoje vrednote izven prostora in časa, in nenadoma lahko brezpogojno ljubimo. Richard Bach Polet v globine Komentarji (0) www.pozitivke.net