Ko grem npr. na Storžič me ponavadi že v dolini žge sonce in potem se to nadaljuje vso pot do vrha. Včasih je celo v Ljubljani sonce medtem ko so npr. Krim ali pa vrhovi v Kamniških planinah zaviti v goste oblake.
Torej je trditev, da se zgolj vrhovi gora in vršacev kopljejo v soncu popolnoma zgrešena. Celo rahlo fašistična.

Če se že išče prispodobo naj bo vsaj približno ustrezna. Tale “misel” bolj sodi v "Kurirčka" kot pa, da se tukaj “sveti” kot misel tedna.

“ker je v končnici nemogoče v življenju spoznati bistvo???" Kakšni končnici? Končnici življenja? (zveni čudno) Panjski končnici? A šahovski? trdnjavski, kmečki, končnici raznobarvnih lovcev? ipd. Ravno v končnici (šahovski) se ponavadi pride do bistva!!! ali je mogoče mišljeno npr.: “konec koncev je v življenju nemogoče spoznati bistvo”.

“V življenju nemogoče najti bistvo???”

Se ne strinjam dokler mi nekdo ne definira kaj naj bi za njega bilo bistvo. Če je to samo produkt človekove ideje in ne stanja zavesti potem lahko pridemo do nepregledne količine definicij o tem, kaj naj bi bilo bistvo. Takega števila "bistev" pa je res nemogoče doseči.

Mogoče pa tole:

“V življenju nemogoče najti bistvo – segati k popolnosti???”

Če je torej definicija za bistvo: "bistvo = popolnost"…

…pridem do iste ugotovitve kot sem jo že navedel zgoraj:

Se ne strinjam dokler mi nekdo ne definira kaj naj bi za njega bila popolnost. Če je samo produkt človekove ideje in ne stanja zavesti potem lahko pridemo do nepregledne količine definicij o tem, kaj naj bi bila popolnost. K taki količini popolnosti je res nemogoče posegati.

Popolnost je stanje zavesti in je dosegljiva vsakomur, ki si jo resnično želi in se potrudi zanjo.

[ Odgovori na to | # ]