V soseski sta živela dva soseda. Eden je bil bogat in srečen, drugi pa revež in nesrečen, zato se je bogati sosed odločil, da revnemu pomaga iz njegove bede.
Nekega jutra je prišel k njemu in mu dejal:
«Poglej, vidim v kakšni revščini živiš, naj ti pomagam, da obogatiš. Poglej tule v roki držim kamen, ki ni navaden, ta kamen je resonančni kamen in na karkoli železnega boš z njim udaril, bo njegova frekvenca spremenila železo v zlato.
Zdaj grem za tri tedne na potovanje in ko se vrnem mi boš ta moj kamen, moral vrnil nazaj. Do takrat pa lahko spremeniš vse svoje železo v zlato.«
Revež se je zahvalil in poklical na borzo, kako je kaj s cenami železa. Pojasnili so mu, da cena železu vsak dan raste, ampak, da pričakujejo, da bo cena kmalu padla. Vsak dan je telefoniral in čakal, dokler ni pozabil, da se je čas za vrnitev kamna sosedu iztekel. Sosed je čez tri tedne ob isti uri kot je prišel pozvonil na sosedova vrata in ga vprašal: »No kako si kaj v tem času izkoristil moj kamen, si zdaj obogatel?«
Revež je osupel pobledel in izjavil:«Cene železu so ves čas rasle, jaz sem pa čakal, na njihov padec, kaj ne moreš počakati z vrnitvijo kamna vsaj še kakšen dan?«
Bogati sosed je odvrnil »Ne. Dobro si vedel, kdaj mi ga boš moral vrniti, zato mi ga vrni takoj zdaj«
Revež je na poti do vhodnih vrat obupno iskal vsaj kako malenkostno železno stvar s katero, bi si vsaj kaj pozlatil, a ni bilo na žalost na poti do vhodnih vrat niti ene same železne šivanke, ali pisemske sponke, katere bi se lahko dotaknil.
Tako je nesrečen revež, ki ni izkoristil svoj čas,
ostal še naprej revež in bogati sosed je ostal bogat.
Vsak od nas, ki je nesrečen, je ta ubogi revež, ki hrepeni po sreči in vsak od nas prej ali slej sreča nekoga, ki mu ponudi ta dragoceni resonančni kamen modrosti, ki je ta ključ za notranjo luč, ključ za notranjo izpolnitev in sprostitev,
vendar ima vsak izbiro sprejeti ta dih, ali ne in ima vsak svoj čas, ko bo treba ta dragoceni resonančni kamen diha na koncu tudi vrniti nazaj tistemu, ki nam je dal to čudovito življenje. :)
Kdor je notranje reven,
in hoče to ostati, za vsako ceno,
samo potrjuje, da potrebuje,
svoje stalno pomilovanje do sebe
in od drugih kako je ubog
in kdor je notranje bogat,
mu je življenje samo, že radost. :)
Tako je nesrečen revež, ki ni izkoristil svoj čas, 
