Ko boste gledali gosi, kako letijo razvršèene v obliki èrke »V«, se boste morda vprašali, ali je kakšna znanost že odkrila, zakaj letijo tako. Vsaka ptica ustvarja z mahanjem kril vzgon za tisto, ki leti tik za njo. Z letenjem v obliki èrke »V« zmore jata leteti vsaj za 71 odstotkov dlje, kot bi posamezna ptica, èe bi letela sama.

Ljudje, ki imajo isto usmeritev in obèutek skupnosti, lahko pridejo do svojega cilja hitreje in lažje, ker potujejo s pomoèjo potisne sile drugega.

Kadar kaka gos zavije iz razvrstitve, takoj zaèuti zraèni upor in odpor do samostojnega letenja ter se hitro vrne v jato, da izkoristi vzgonsko silo ptice pred seboj.

Èe bi imeli ljudje toliko pameti kot gosi, bi ostali skupaj z ljudmi, ki gredo v isto smer kot mi.



Ko se vodilna gos utrudi, zavije nazaj in vodstvo prevzame druga gos.

Pri zahtevnih delih se je pametno menjavati. To velja tako za ljudi kot za gosi, ki letijo na jug.

Gosi od zadaj gagajo, da spodbujajo sprednje, da ohranjajo hitrost.

Kakšna sporoèila pa dajemo mi, kadar trobimo komu od zadaj?

Konèno – in to je zlasti pomembno – kadar kakšna gos zboli ali jo zadene šibra in pade iz razvrstitve, poletita za njo še dve gosi in pristaneta z njo, da ji zagotovita pomoè in zašèito. Z onemoglo gosjo ostaneta, dokler ni spet sposobna leteti ali dokler ne pogine. Šele potem se odpravita sami ali pa s kakšno drugo jato, da dohitita preostale.

Èe bi imeli gosjo pamet, bi prav tako ostali drug ob drugem.

Neznani vir
iz ene od knjig Kurja juhica za ...