Nekega dne nam je pripovedovala o moči molitve. »Molitev je kot pisanje pisem,« je rekla.
»Oblikovati moraš svoje misli, jih poslati Bogu in nato čakati na odgovor.«
»Ali Bog vedno odgovori na molitev?« je vprašala Judy.
»Oh, da,« je rekla mama z gotovostjo. »Boga moraš le prositi za pomoč in odgovoril ti bo. Ni sicer nujno, da bo odgovor vedno 'da', ampak odgovor gotovo dobiš.«
Da bi bile stvari popolnoma jasne, je Judy vprašala:«Tudi če si poreden?«
»Tudi,« je odgovorila mama.
»Kaj pa, če je zares velika prošnja?« je izzivala Judy.
»Z božjo pomočjo ni nič nemogoče,« je odgovorila mama. Po spoštovanju v maminem glasu sem vedela, da govori resnico.
»Kako pa veš, da je tvoja molitev uslišana?« sem vprašala.
»Ker se zgodi čudež,« je pojasnila mama. »Videla boš znamenje ali pa boš odgovor čutila v sebi.«
»Kje ga bom čutila?« sem vprašala.
»V svojem srcu boš slišala odgovor,« je rekla mama.
»Kako pa lahko srce sliši?« sem vprašala.
»To je tak poseben občutek. Zame je to toplota, ki jo začutim prav tukaj v prsih,« je rekla in dala roko na srce.
»Kako pa čutiš, če ti Bog odgovori z 'ne'?« sem vprašala.
Položila je roko na mojo ramo, da bi me pomirila, in rekla:
»Ne glede na to, kakšen je odgovor, zaupam v to, da Bog misli, da je to pravi odgovor zame in sem mu hvaležna, ker mi je pomagal najti najboljši način, kako naj ravnam.«
Nekega dne nam je pripovedovala o moči molitve. »Molitev je kot pisanje pisem,« je rekla. 
»Kako pa lahko srce sliši?« sem vprašala.
