Največji krščanski praznik je praznik Velike noči. Velikonočno praznovanje se začne s cvetnim petkom (ki je letos 11. aprila) in se konča na velikonočni ponedeljek. Ta ponedeljek nam je zadnja leta vsem zelo všeč, saj je šole in dela prost dan.

Čeprav je Cerkev s svojimi blagoslovi pretrgala prastaro vero v magično moč rastlin, na cvetno nedeljo še vedno nosijo po vsej Sloveniji cvetne butare, šope mladega šibja in prvega zelenja k blagoslovu. Magična moč določenih rastlin se je tako umaknila moči, ki jo podeljuje cerkveni blagoslov. Z blagoslovljenimi šibami, zataknjenimi za streho, ljudje varujejo poslopja pred strelo in požarom, z žerjavico iz blagoslovljenih šib preganjajo točo, bršljan iz butaric dajo za hrano živini in ji na ta način zagotovijo zdravje, s šibami ali križci iz blagoslovljenih šib, ki jih zatikajo v njive, pa želijo priklicati dobro letino.



V času moje mladosti je stara mama ob bližajoči poletni nevihti vedno vrgla na ogenj (v štedilniku na drva je gorelo vsak dan tudi sredi poletja) nekaj leskovih šib iz cvetnonedeljske butare, ki je bila shranjena do cvetne nedelje naslednjega leta na podstrešju. Verjela je, da se bo v tem primeru strela med nevihto izognila naše hiše.

Od nekdaj je veljalo, da so prave butarice samo tiste, ki jih naredite sami. Samo te butarice bodo prinesle blagoslov vaši hiši in domačiji: kupljene vaše hiše kljub duhovnikovemu blagoslovu ne bodo obvarovale urokov in strele. In kaj potrebujete, če želite doma narediti butarico? Kot osnova se uporabljajo leskove šibe, lahko pa tudi vrbove, vendar vsaka vrba ni dobra – bila naj bi svetlo zelena. Za okrasitev butarice pa uporabimo brinove vejice, pušpan, bršljan (z jagodami), pa tudi oljčne vejice. Ponavadi so se jabolka voščenke obdržala do cvetne nedelje, zato so od nekdaj na butarice privezali tudi jabolka, kasneje pa bogatejši kmetje tudi pomaranče.

Po Sloveniji butarice imenujejo različno: moji stari starši so jih še imenovali gobance. Ponekod jih imenujejo presneci, virki, snopi… sploh na Primorskem pa k žegnu na cvetno nedeljo nesejo oljčne vejice, najraje toliko, kolikor je družinskih članov pri hiši.
Danes oljčne vejice prodajajo skoraj v vsaki večji trgovini poleg že narejenih butaric (poznane so sploh ljubljanske s pobarvanimi oblanci), zato veliko ljudi tudi po drugih krajih Slovenije nese od zelenja k cvetnemu blagoslovu samo oljčno vejico.

Pa še nasvet tistim, ki na pomlad poskrbijo za svoje sobne in balkonske rožice: od nekdaj je veljalo, da se rožice presajajo v cvetnem tednu, se pravi, da lahko z delom kar začnemo.