Ženska je sanjala, da jo preganja velika, grda in strašna pošast.

Kamorkoli je ženska zbežala, povsod je šla pošast za njo. Bila ji je tik za hrbtom, kjer se je slinila, spuščala pošastne glasove in ji dihala za vrat. V brezglavem begu se je ženska pognala v sotesko, ki ni imela izhoda.

Bila je ujeta. Z navpično steno za hrbtom je prestrašeno gledala pošast, ki ji je prihajala vedno bliže. Ko je bila pošast tik pred njo, je ženska zakričala:
»Kaj hudega mi boš storila?«
Pošast se je ustavila, se zazrla naravnost v njene oči in rekla:
»Odvisno od tebe. Sanje so tvoje.«

zgodba je iz knjige Modrost življenja (John Marks Templeton)