To, da smo sami odgovorni za svojo srečo, za posledice svojih dejanj ter tudi za srečo ali nesrečo koga drugega jih je napisalo že mnogo, se pa lahko s tem le strinjam. Mogoče bi dodala, da tudi nesreča nikoli ni zamanj, vedno je to le izkušnj in preizkušnja iz katere se lahko mnogo naučimo, če znamo ter želimo, če nismo takoj kritični in maščevalni. Pomembno je, da za nesrečo ne krivimo drugih saj je le ta posledica naših napak ali nevednosti. Ni potrebno, da za nesrečo krivimo Boga saj ima v svoji svetlobi popoln zapis za našo srečo, le pot do nje je treba znati poiskati. Bližnjic ni, naše misli so v primerjavi z Njim omejene, ego dostikrat premočan. Z maščevalnostjo in ostalimi slabimi deli, si nakopljemo dovolj negativne energije, da k sebi privlačimo zle sile, a še te se zdi, da je Bog znal obrniti sebi v prid-iz njih se učimo. P OZDRAV VSEM MILKA

[ Odgovori na to | # ]