Ne vem, če je res, a slišala sem, da so si enega od treh dobrih decembrskih mož, Božička, zamislili pri firmi Coca-cola. Od vseh treh mož je ta pri nas najmanj poznan, sploh med otroci, saj je k nam prišel zadnji od dobrih mož, pa še to predvsem po zaslugi trgovcev.

Otroci včasih ne vedo, kako bi ločili Miklavža od Dedka Mraza in Božička. Vsi dobri možje so stari, vsi so sivi, vsi prinašajo darila, vsi pridejo v decembru, pred Novim letom…



Miklavževo oblačilo ponazarja dobrotnika svetega Nikolaja, ki je bil škof, zato Miklavž vedno pride v škofovski kapi in s škofovsko palico v roki. Zelo rad pride v spremstvu angelov in parkeljnov, ki so ravno na Miklavžev dan za nekaj ur spuščeni iz pekla. Božiček je majhen debelušen mož, napravljen v rdeča oblačila z belo obrobo in tudi njegova kapa je rdeča z belim cofom. V roki drži zvonec, s katerim pozvanja, in smeje se z globokim glasom: Ohohooo… Dedek Mraz pa prihaja s severa, zato ima na glavi kučmo, da ga varuje pred hudim mrazom. Ker prihaja od daleč, ga pripeljejo severni jeleni s pravimi snežnimi sanmi.

Otroci radi pišejo pisma vsem trem dobrim možem. Miklavž naj bi bil po tradiciji skromen mož, včasih je otrokom na vasi prinesel predvsem suhe krhlje in drugo posušeno sadje, orehe, kako pomarančo, ta poredni pa so lahko dobili v peharju, ki so ga pripravili zvečer na kuhinjsko mizo, tudi palico. Vendar pa otroci danes najdejo v pripravljenem peharju tudi zelo draga Miklavževa darila.

Ostala dva dobra decembrska moža pa sta vedno rada bogato obdarovala.

Prav je, da otroke starši navadimo, da se dobrim možem za darila tudi lepo zahvalijo, ne pa samo prosijo zanje.

Otroci seveda ponavadi ne vedo, kdo v resnici so decembrski dobri možje, kdo v resnici izpolnjuje njihove želje. Zato je Božiček prvo pismo po pošti prejel že konec devetnajstega stoletja. Danes pisma množično prihajajo na naslov Božička in Dedka Mraza. Tako pismo je včasih otrokovo prvo pismo, zato so pomemben del otrokovega razvoja in učenja.

Božiček seveda ne bi mogel odgovoriti na vsa pisma, ki jih dobi na svoj naslov. Naslovov ima v resnici več, saj si tega dobrega moža prisvaja več narodov. V Kanadi sprejemajo Božičkovo pošto na naslovu Santa Claus, North Pole HOH OHO, Canada. Tam je zaposlenih več tisoč poštnih palčkov (prostovoljcev), ki znajo odgovoriti na pisma v 26 jezikih in tudi v Braillovi pisavi. Na Danskem sprejemajo Božičkovo pošto na naslovu Santa, 2412 Grenland. Na Finskem trdijo, da Božiček živi na Laponskem, na Uhljati gori Korvantunturi. Pravijo, da ima gora tri ušesa, s katerimi Božiček vse leto posluša, kateri otroci so pridni in kateri poredni.Glavni Božičkov poštni urad pa se nahaja na naslovu Santa Claus' Main Post Office, Santa Claus Village, FIN-96930 Napapiiri, Finland. Menda prispe na ta naslov vsako leto okrog 700 000 pisem iz kakih 150 držav s celega sveta. Božiček s pomočniki tukaj govori 12 jezikov.

Santa Fe je bil majhen kraj v ameriški zvezni državi Indiani, ki ima še danes samo okrog 2 000 prebivalcev. V začetku 20. stoletja so ravno na Božič prebivalci zvedeli, da v svojem kraju ne morejo odpreti poštnega urada, ker v državi že obstaja kraj s tem imenom in poštnim uradom. Zato so kraj preimenovali iz Santa Fe v Santa Claus in kmalu so začela tudi k njim prihajati otroška pisma za Božička. Leta 1914 je nek poštar iz samega dolgčasa na pisma začel odgovarjati in danes na ta pisma v tem kraju odgovarjajo skoraj vsi meščani: vojni veterani, gospodinje, celo nune in menihi iz bližnjega samostana.

Dedek Mraz je slovanski dobri mož, ki je v Sloveniji še vedno trdno zasidran. Govorilo se je, da domuje v dolini pod Triglavom. V Rusiji pravijo, da živi pri njih v mestu Veliki Ustjug. Tam ima palačo z bazenom, savno, restavracijo in diskoteko. Rusi so po vsej državi namestili posebne poštne nabiralnike, kamor lahko otroci odlagajo pisma za dobrega moža kar brez znamk. Njegov naslov pa je: Ded Moroz Palace, 162340 Veliky Ustyug, Vologda oblat, Russia. Na njegov naslov priromajo tudi tista pisma, ki so naslovljena samo z Ded Moroz, ali pa kar po angleško Father Frost.

Slovenski poštarji pravijo, da pisma Dedku Mrazu ali Božičku v daljne dežele pišejo tudi slovenski otroci. In z vsemi temi pismi, če so pravilno naslovljena, poštarji ravnajo resno in odgovorno kot z vsakim drugim pismom.