Skupina 200 znanstvenikov in raziskovalcev z vsega sveta je obdelala zadnjih 37 velikih divjih območij na vseh celinah našega planeta in pozvala k varovanju najbolj ogroženih. Ta območja so pomembna za biološko raznovrstnost, predstavljajo 46 odstotkov zemeljske površine, na njih pa živi le 2,4 odstotka svetovnega prebivalstva.

Gre za območja od Amazonije do Sahare, ki so bistvenega pomena za preživetje Zemlje, saj prispevajo k ohranjanju različnih vrst podnebij in padavin ter so rezervoarji biološke raznovrstnosti, je pojasnil Russel Mittermeier, predsednik okoljske organizacije Mednarodna ohranitev-Conservation International (CI).

Žal ta območja vedno bolj ogroža hitra rast prebivalstva, širitev kmetijstva in izkoriščanje naravnih virov. Kot je na torkovi predstavitvi študije v Washingtonu poudaril Mittermeier, je trenutno zaščitenih samo 7 odstotkov teh območij.

Merilo, ki so ga raziskovalci, ki so sodelovali v tej, doslej najobsežnejši in najpopolnejši študiji, določili za obdelavo "divjega območja", je bilo najmanj 10.000 kvadratnih metrov površin, najmanj 70 odstotkov nedotaknjenega rastlinja, gostota naseljenosti pa je morala biti manjša od petih prebivalcev na kvadratni kilometer. Od teh območij jih je pet, ki so znana po izredno bogati biološki različnosti, saj ima vsako najmanj 1500 endemičnih vrst rastlin. Na tem območju so tudi trije največji tropski gozdovi na svetu: to so Amazonija, osrednji gozd v Kongu v Afriki in otok Nova Gvineja. Znanstvenike in raziskovalce sta presenetili dve divji območji in sicer zaradi izrednega biološkega bogastva. To je območje Miombo-Mopane, ki obsega gozdove in prerije več držav južne Afrike in za katerega se je izkazalo, da gre za drugo največje območje na svetu naseljeno z sesalci, kuščarji in pticami. Drugo območje pa je puščava na severu Mehike in na jugozahodu ZDA, ki je zelo bogata z rastinjem in endemičnimi kaktusi.