JOHN O'DONOHUE
ANAM CARA
Duhovna modrost keltskega sveta

anam –galski izraz za dušo
cara – galski izraz: prijatelj


Smo sinovi in hčere teme in svetlobe. Nenehno potujemo iz teme v svetlobo.

Najprej smo otroci teme. Naša telesa in obrazi so se oblikovali v nežni temi materine maternice.

Rojstvo je bilo prvo potovanje iz teme v svetlobo. Naš um vse življenje prebije v temi telesa. Vsaka misel, ki se nam porodi, je iskra svetlobe iz naše notranje teme.

Kljub temu, da se človeško telo rodi v enem samem trenutku, naše srce ni nikoli povsem rojeno. Rojeva se ob vsakem doživetju v našem življenju. Vse, kar se nam pripeti, nas lahko poglobi in v nas rojeva nove pokrajine srca.

Ko ljubimo in pustimo, da drugi ljubijo nas, začenjamo vedno bolj živeti v kraljestvu večnosti. Strah se spremeni v pogum, praznina postane obilje in razdalja postane intimnost.

Izkušnja anam cara nam odpira prijateljstvo, ki ga ločenost in razdalja ne prizadeneta in ne omejujeta. Takšno prijateljstvo lahko ostane živo, tudi ko prijatelja živita daleč drug od drugega. Ker sta se skozi pregrade osebnosti in sebičnosti prebila do ravni duše, povezanosti njunih duš ni lahko omajati.





Po ljubezen nam ni treba iti ven. Bolje je, da obmirujemo in pustimo ljubezni, da nas odkrije.

Živali so starodavnejše od nas. Tukaj so bile že tisočletja, preden smo se ljudje pojavili na Zemlji. So naše starejše sestre in bratje.

Spontanost je eden od največjih duhovnih darov. Biti spontan pomeni pobegniti iz kletke ega, tako da zaupamo temu, kar je onstran našega jaza. Eden največjih sovražnikov duhovnega pripadanja je ego. Ego ne odseva resnične oblike človekove individualnosti. Ego je lažni jaz, porojen iz strahu in obrambe. Ego je varovalna lupina, ki si jo zgradimo okrog čustev. Ustvarjen je iz bojazljivosti, iz nesposobnosti zaupati Drugemu in spoštovati lastno drugačnost. Eden od največjih sporov v življenju je spor med egom in dušo. Ego je ogrožen, tekmovalen in pod stresom, duša pa ima raje presenečenja, sponatnost, novo in sveže.

Stara zgodba iz Indije pripoveduje o človeku, ki je bil obsojen, da preživi noč v jetniški celici skupaj s kačo strupenjačo. Če bi naredil le najmanjši gib, bi ga kača ubila. Mož je vso noč kot okamenel stal v kotu sobe. Strah ga je bilo celo dihati, ker se je bal, da bo s tem kačo opozoril nase. Ko je ob zori prva dnevna svetloba malce razsvetlila celico, je lahko opazil nekaj kači podobnega v drugem kotu. Globoko si je oddahnil, da je ni prebudil. Nato je svetloba naraščala in ko je postalo zares svetlo, je opazil, da v kotu ne leži kača, temveč star kos vrvi.
Nauk zgodbe se glasi takole: če po sobah našega uma ležijo neškodljive stvari, kakršna je ta vrv, se naša zaskrbljenost ukvarja z njimi, dokler jih ne spremenimo v pošasti, ki nas zadržujejo zaprte in okamenele v sobicah našega življenja.


Blagoslov prijateljstva

Bodi blagoslovljen z dobrimi prijatelji.
Nauči se biti dober prijatelj samemu sebi.
Bodi sposoben oditi v tisti del svoje duše,
kjer domuje velika ljubezen, toplina,
čustva in odpuščanje.
Naj te to spremeni.
Naj preobrazi v tebi tisto, kar je negativno,
oholo ali hladno.
Dosezi resnično strast, sorodnost
in ljubezen do pripadanja.
Ceni svoje prijatelje.
Bodi dober do njih in bodi jim na voljo;
naj ti prinesejo vse blagoslove, vse izzive,
vso resnico in vso svetlobo,
kar jih potrebuješ za svoje potovanje.
Da nikoli ne bi bil ločen od drugih.
Da bi vedno bival v nežnem gnezdu pripadanja
s prijateljem svoje duše.


Blagoslov samote

Da bi v svojem življenju prepoznal prisotnost,
moč in svetlobo svoje duše.
Da bi spoznal,
da nikoli nisi sam;
da te tvoja duša s svojim žarom in pripadnostjo
tesno povezuje z ritmom vesolja.
Da bi spoštoval svojo lastno individualnost
in drugačnost.
Da bi spoznal, da je tvoja duša edinstvena,
da te tu čaka posebna usoda in
da se za obličjem tvojega življenja odvija
nekaj čudovitega, dobrega in večnega.
Da bi se sebe naučil videti z enakim
navdušenjem, ponosom in pričakovanjem,
kot te Bog vidi vsak trenutek.


Blagoslov

Naj te vodi luč tvoje duše.
Naj luč tvoje duše s skrivno ljubeznijo
in s toplino tvojega srca blagoslavlja delo,
ki ga opravljaš.
Naj v tem, kar počneš,
vidiš lepoto lastne duše.
Naj svetost tvojega dela zdravi,
razsvetljuje in prenavlja tiste,
ki delajo s teboj, in tiste,
ki vidijo tvoje delo in so ga deležni.
Naj te tvoje delo nikoli ne utruja.
Naj v tebi obudi vrelce svežine,
navdiha in navdušenja.
Da bi bil prisoten v tem, kar počneš.
Da se nikoli ne bi zgubljal v majhnih raztresenostih.
Naj ti dan nikoli ne bo v breme.
Naj te zora zaloti budnega in pozornega,
ko v nov dan stopaš poln sanj,
možnosti in obljub.
Naj te večer najde blagovoljnega in izpolnjenega.
V noč se potopi blagoslovljen in v varnem zavetju.
Naj te lastna duša miri, tolaži in prenavlja.


Blagoslov smrti

Molim, da boš deležen blagoslova tolažbe in gotovosti glede svoje smrti.
Da bi v svoji duši vedel, da se nimaš česa bati.
Da bi, ko pride tvoj čas, dobil zavetje in vse blagoslove, ki jih potrebuješ.
Naj te v domu, v katerega odhajaš, pričaka topla dobrodošlica.
Ne odhajaš v neki tuji kraj. Vračaš se v svoj dom, ki ga nisi nikoli zapustil.
Naj te preplavlja čudovita nuja, da bi do polnosti izživel svoje življenje.
Da bi živel sočutno in ustvarjalno in da bi preobrazil vse, kar je negativnega v tebi in na tebi.
Ko boš umrl, naj bo to po dolgem življenju.
Da bi bil miren in srečen in v družbi tistih, ki te imajo zares radi.
Tvoj odhod naj bo varen in dobrodošlica naj ti bo zagotovljena.
Tvoja duša naj se smehlja v objemu tvojega ANAM CARA.