Duševna motnja ne pomeni, da je človek odpovedal kot osebnost, prav tako se duševne motnje ne dogajajo le 'drugim ljudem'. Duševno zdravje je pomembno tako za človeka kot za družbo in državo, pa vendar mu posvečamo premalo pozornosti.

Večina ljudi z duševnimi težavami živi osamljeno in na robu družbe. Socialno in ekonomsko breme duševnih bolezni v svetu narašča, zato WHO poziva k boju proti diskriminaciji, zavzema se za zdravljenje duševnih motenj v skupnosti, kar omogoča ohranjanje kakovosti življenja.

Sestavni del psiho-socialne rehabilitacije je zaposlovanje: v Šentu (slovensko združenje za duševno zdravje) ga organizirajo kot podporno zaposlovanje, kjer nudijo zaposlitev od 35 do 50 ljudem na leto. Najpomembnejši dosežek zaposlovanja je dvig samozavesti ljudi in njihova večja odprtost za sprejemanje odgovornosti.

Pogostost duševnih motenj je podobna pogostosti srčnih obolenj, hkrati pa so te trikrat pogostejše od rakastih obolenj, pravijo predstavniki največjega slovenskega združenja na področju duševnega zdravja Ozara, ki so konec tega tedna organizirali srečanje, v okviru katerega je potekala tudi 5. Skupščina zveze Gamian. Ta združuje tako uporabnike socialnih storitev kot organizacije, ki se ukvarjajo s tem področjem – skupaj kar 63 strokovnih organizacij iz 33 držav.