|  "Nikoli mu ne bom odpustila. Jasno sem mu povedala: nikoli mu ne bom odpustila!"
Starejša ženska je govorila te besede polglasno, a razločno, da jih je lahko slišala medicinska sestra, ki je prinesla zdravila za zvečer. Izraz na obrazu gospe je razodeval trpljenje in nemir.
Sestri je pripovedovala, da jo je obiskal brat in jo obtožil, da je po mamini smrti vzela več skupnih stvari, kot bi jih smela. Med njimi tudi žličko. Dejal je: "Zahtevam to žličko!" Štirideset let, kolikor jih je minilo po materini smrti, je skrival svoja čustva, sedaj pa so izbruhnila na dan.
Obtožbe so jo bolele in obenem jezile in prisegala je, da mu ne bo odpustila. "Ta žlička je moja. Mama jo je zapustila meni," je zatrjevala. "Nima prav in tega mu ne odpustim!"
Sestra, ki je stala ob postelji, ni mogla verjeti tega, kar je slišala. Žlička? V postelji je ležala starka, ki sta ji preostala le še kakšna dva meseca življenja. Samo še ubogih šestdeset dni in bo v večnosti ter nikoli več ne bo videla brata na zemlji. Trpela je in edina družinska vez, ki ji je še ostala, je bila pretrgana zaradi ene same uboge žličke.
Ko se je sestra vrnila v svojo sobo, se je globoko zamislila: "Koliko ubogih žličk je v mojem življenju?
Koliko stvari, ki so nepomembne kot žličke, me v luči večnosti oddaljuje od Boga in od drugih?
Koliko me pomanjkanje odpuščanja oddaljuje od družine?"
Prosila je Boga, naj ji pomaga preiskati srce: "Koliko žličk je v mojem življenju?"
Božo Rustja
Vir: http://rkcsiverainluc.mojforum.si |
NE ZAMUDITE
Žlička
Prispeval/a: Nan dne nedelja, 15. januar 2017 @ 16:03 CET
:))
rodbine se reši, žličke vedno prav pridejo :p
Žlička
Prispeval/a: titanic dne ponedeljek, 16. januar 2017 @ 10:37 CET
Človek ima svobodno voljo, je pa nagnjen k lenobi. Vedno več ljudi pa se zaveda sebe, svoje »moči«, ki izhaja iz »nemoči«. Govora je o notranji moči, o zavedanju, da imamo vpliv na dogodke in ljudi tako, da se osredotočamo nase, na svoje misli s katerimi spreminjamo pogled na zunanji svet, situacije in ljudi. Vedno več ljudi se tudi zaveda, da vsa negativna čustva, ki so posledica negativnih misli, vplivajo na tistega, ki jih ima. Zakaj bi torej škodovali sebi, svojemu zdravju, svojemu življenju in dogodkom potem, ko se tega zavemo in izvemo, da smo sami kreatorji svojega življenja, tako fizičnega, kot psihičnega stanja.
Človeka pogosto »zbudi« bolezen telesa, ki se je po daljšem obdobju neravnovesja »utrudilo«. Takrat išče odgovore zakaj se je to »njemu« zgodilo. Ker ima ves čas svobodno voljo, izbere pot, ki jo pozna oziroma »si želi pomagati« na način, ki mu je dosegljiv in odvisen od informacij, ki jih sprejme iz okolja.
Ravno ponižnost in odprtost za »drugačne« in širše informacije, je ključ do spremembe mišljenja. Misliti, govoriti in delati je potrebno drugače kot do sedaj in prišli bodo drugačni rezultati. Ozdravila se bo duša, istočasno pa tudi fizično telo in upanje po ohranitvi življenja in boljši kvaliteti preživljanja bo prinesla resnično spremembo, ki se ji reče zdravje in sreča….. morda celo radost.
Žlička
Prispeval/a: AnaH dne torek, 17. januar 2017 @ 09:50 CET
Dokler nam ta ne odpusti in nismo odpravili krivice, nam tudi Bog ne bo.
Žlička
Prispeval/a: Nan dne torek, 17. januar 2017 @ 15:04 CET
krivičneži in pravičneži v peskovniku