Ekologi brez meja so danes na Trgu republike pred Državnim zborom s Protestom igrač opozorili na okoljske in sistemske izzive, povezane z veliko količino igrač, njihovo kratko uporabo ter pomanjkanjem urejenih poti za ponovno uporabo, popravila in ravnanje z njimi ob koncu življenjske dobe. Po prvi oceni v Sloveniji letno zavržemo okoli 881 ton igrač, le redke pa recikliramo. Rezultate raziskave in predloge sistemskih rešitev bodo Ekologi brez meja podrobneje predstavili 22. septembra na strokovnem dogodku v Tehnoparku Celje.

Raziskava, v kateri je sodelovalo več kot tisoč gospodinjstev, poleg njih pa tudi organizacije ponovne uporabe, izposojevalci igrač in komunalna podjetja, kaže precej jasen vzorec: igrač je v gospodinjstvih veliko, uporabljamo pa le del tistih, ki jih imamo na voljo. Med gospodinjstvi je mediana okoli 40 igrač, kar 82,6 % sodelujočih pa ocenjuje, da uporabljajo največ približno polovico vseh igrač. Med pogostimi razlogi za neuporabo je tudi prevelika količina oziroma preveč izbire.

Veliko igrač predamo naprej, precej manj jih kupimo iz druge roke
Skoraj tri četrtine sodelujočih odvečne igrače podari prijateljem ali sorodnikom, pogosto pa jih predajo tudi dobrodelnim organizacijam in socialnim podjetjem. Na drugi strani je zanimanje za rabljene igrače bistveno manjše: 57,3 % vprašanih jih nikoli ne kupuje. 

To potrjujejo tudi izkušnje organizacij ponovne uporabe. Te praviloma nimajo težav s pomanjkanjem podarjenih igrač, temveč z omejenimi skladiščnimi zmogljivostmi, stanjem in nepopolnostjo prejetih igrač, stroški čiščenja in priprave.

Tudi izposoja ostaja precej neizkoriščena možnost podaljševanja življenjske dobe igrač. Skoraj polovica sodelujočih si igrač nikoli ne izposoja, vsak peti pa pred raziskavo sploh ni vedel, da si je igrače mogoče izposoditi. Izposojevalci sicer zaznavajo stabilno oziroma naraščajoče zanimanje, vendar njihovo širitev omejujeta predvsem pomanjkanje prostora in financiranja.

Ko igrača postane odpadek, se za njo izgubi sled
Še večja vrzel se pokaže ob koncu življenjske dobe. 43,6 % sodelujočih ne ve, kam pravilno odložiti odpadno igračo, komunalna podjetja pa večinoma ocenjujejo, da igrače končajo med mešanimi oziroma kosovnimi odpadki. Ker se igrače praviloma ne spremljajo kot samostojna kategorija odpadkov, Slovenija nima celovitih podatkov o njihovih količinah.

Ekologi brez meja so zato na podlagi odgovorov gospodinjstev pripravili prvo orientacijsko oceno. Ta kaže, da v Sloveniji letno zavržemo okoli 881 ton igrač oziroma približno 0,41 kilograma na prebivalca. Pri 77,1 % sodelujočih je najpogostejši razlog za zavrženje poškodba ali obraba, zaradi katere igrače ni več mogoče uporabljati. To dodatno kaže na pomen kakovosti, popravljivosti in dostopnosti rezervnih delov.

Odgovornost je na proizvajalcih
Ekologi brez meja zato med ključnimi sistemskimi rešitvami izpostavljajo uvedbo proizvajalčeve razširjene odgovornosti za igrače. Primer takšnega pristopa je Francija, kjer namenski sistem za igrače deluje od leta 2022. Proizvajalci tam financirajo zbiranje, ponovno uporabo in recikliranje igrač, najmanj 5 % njihovih prispevkov pa je namenjenih skladu za podporo ponovni uporabi. Višina prispevkov je povezana tudi z okoljskimi lastnostmi izdelkov, s čimer sistem spodbuja boljšo zasnovo, popravljivost, reciklabilnost, uporabo recikliranih materialov in zagotavljanje rezervnih delov.

V Franciji je vzpostavljenih že več kot 6.000 prevzemnih mest. Leta 2024 je bilo ponovno uporabljenih 1.594 ton igrač, kar je 28 % več kot leto prej. Kljub napredku ponovna uporaba še vedno predstavlja le majhen delež količine igrač, ki prihajajo na trg, zato francoski primer kaže tudi, da sama vzpostavitev sistema ni dovolj.

22. septembra od ugotovitev k rešitvam
Protest igrač, ki so ga uprizorili Katarina Zalar, Tea Kovše, Jurij Torkar in Yves Bragger, je del projekta 5 minut veselja, v okviru katerega Ekologi brez meja že eno leto raziskujejo tokove igrač v Sloveniji, navade gospodinjstev, možnosti ponovne uporabe, izposoje in popravil ter sistemske rešitve za podaljševanje njihove življenjske dobe. 

V torek, 22. septembra, bodo rezultate raziskave predstavili na strokovnem dogodku v Tehnoparku Celje, kjer bodo skupaj z različnimi deležniki razpravljali o možnostih za konkretne spremembe.