Nekaj misli iz knjige Atlantida, ki jo je napisala Mihela Ponebšek.

"Ne prosimo boga za nekaj nemogočega, ker tudi on ni vsemogočen. Dajemo samo možnost tistemu, kar je v nas dobrega!"

"Nesmiselno je moliti in prositi, če sam nisi pripravljen storiti ničesar."

"Čim prej se navadi stvari postavljati na mesto, ki jim je določeno, in ne tja, kamor morda želiš. Le tako, boš lahko pravilno razumel njihovo vlogo in uspešno reševal težave."

"Najprej moramo sami sebe prepričati, da so temne sile pravzaprav svetle in dobre ... Če bodo naše misli pravilne in dovolj močno usmerjene, nam bo uspelo temne sile spremeniti v svetle ali pa se bodo umaknile kar same od sebe."

"Vedite, da temne sile nimajo zmeraj temnega poslanstva. Včasih nas samo opozarjajo, da ne ravnamo prav, in lahko ste veseli, ker jih vidite. Včasih tudi slabo prinese s seboj kaj dobrega."

"Človeške narave brez strogega nadzora ni mogoče spreminjati, besede pač niso bile nikoli dovolj. Zakoni in palica so in bodo zmeraj samo za divjake, žal pa je to zanje tudi edini način, da se vsaj nekateri spremenijo in najdejo pravo pot."

"Znanje morate deliti in širiti. Znanje morate prenesti tistim, ki so ga sposobni sprejeti, ki so ga vredni in ga bodo znali ceniti."

"Če nam je hudo, se moramo spominjati samo lepih trenutkov. Slabo moramo čim prej pozabiti in živeti naprej."