Irina H. Corten

Živali moči nam pomagajo pri soočanji z življenjskimi izzivi . . . The Shaman’s Path

Žival moči je duh divje živalske vrste, ki prihaja iz neobičajne realnosti, da bi nam podaril učenje, vodstvo in zaščito. Moč se v tem kontekstu ne nanaša na velikost ali fizično moč, temveč na znanje in modrost univerzuma, ki ga žival predstavlja. Med temi živalmi ni nobene hierarhije. Šamanistično gledano je metulj ravno tako močan kot orel, razlikujeta se samo njuni značilni funkciji. Domače živali so se zaradi njihove odvisnosti od ljudi oddaljile od narave in v tem živalskem kraljestvu moči praviloma niso predstavljene, čeprav obstajajo nekatere izjeme, kot je, na primer, konj.



Šamani verjamejo, da je žival moči ključna za naše fizično, čustveno in duhovno dobrobit. Koliko jih imamo in katere vrste so, je odvisno od posameznikovih potreb. Za nekatere ljudi je ena žival zadosti, medtem, ko so drugi obkroženi s pravim živalskim vrtom. Bolj, ko se zavedamo teh živali, bolje nam lahko pomagajo, zato je pomembno, da jih spoštujemo in z njimi gojimo prijateljstvo. Obstaja mnogo ustvarjalnih in prijetnih načinov za početje tega, kot risanje risb teh živali, pisanje pesmi o teh živalih, posnemanje v plesu ali fizična vadba. Jaz, na primer, rada svoj duhovni zverinjak povabim, da me spremlja na vseh pohodih v naravi.


Kako lahko pridemo do živali moči? Ljudje mi pogosto rečejo: »Vedno me je še posebej privlačila taka in taka vrsta. Ali je to moja žival moči?« Odgovor je, mogoče, vendar ne nujno. Da bi srečali našega živalskega duha, moramo imeti šamana, da gre v neobičajno realnost in obnovi povezavo za nas, ali pa moramo ritual ponovne vzpostavitve povezave narediti sami. Obstaja več načinov, kako se to lahko izvede. V tradicionalnih šamanističnih kulturah se pogosto izvaja iskanje vizije s postom in bedenjem v divjini. Druga metoda je rožljanje, bobnanje in plesanje za žival moči. Prav tako pa je mogoče zaprositi svojo žival moči, da se nam razkrije sama v sanjah. Metoda, katero se najpogosteje uči adepte »šamanizma bistva« (šamanistična praksa utemeljena na elementih skupnih več kulturam) pa je iskanje živali skozi vizionarno potovanje.

V sibirskem izročilu obstaja stara legenda o izvorih našega sodelovanja z živalmi. Ko je Velika božanska mati ustvarjala življenje na zemlji, je ljudi naredila nazadnje, ker pa je bila utrujena od svojih stvariteljskih naporov se boginja pri tem ni posebej potrudila. Rezultat tega je, da so ljudje nastali drobni in slabotni, z omejeno modrostjo in slabimi veščinami preživetja. Ko so ne-človeške živali videle naše stanje, smo se jim zasmilili in tako so se odločile, da se bodo z nami povezale in nam tako olajšale soočanje z življenjem. Podobne zgodbe obstajajo v šamanistični dediščini po vsem svetu.

Po šamanističnem verovanju ima vsak človek ob svojem rojstvu enega ali več živalskih varuhov. In, če jih ne uspemo prepoznati in počastiti potem, ko postanemo starejši, bodo odšli stran ter nas pustili brez moči. (V šamanizmu moč pomeni čilost in energijo in ne nadzora nad drugimi.) Če nekdo izgubi žival moči, bo po šamanovem prepričanju postal nagnjen k bolezni in nesreči, zato šamani veliko časa posvetijo obnovi povezave z živaljo moči za svoje stranke.


(Napisala Irina H. Corten, profesorica ruske kulture, za slovenjske vrače in srečolovce priredil te-ney)

(ponovna objava po izboru uredništva /junij 2003/)