Janša in Vrtovec za zaprtimi vrati Slovenijo za 100 let prodajata ameriški vladi in podjetju Westinghouse
Načrtovani meddržavni sporazum z ZDA o gradnji JEK2 je nevarno in potencialno nezakonito preskakovanje javnih razpisov, javne razprave in strokovnega preverjanja alternativ.

20-milijardna investicija, ki presega celotni letni proračun Slovenije in je za kar 1000 % večja od investicije v TEŠ6, bi državo geopolitično in finančno za celih 100 let vezala na enega samega tujega ponudnika. Strokovnjaki zahtevajo takojšnjo ustavitev tajnih pogajanj in podpisa sporazuma, razkritje osnutka sporazuma ter izvedbo transparentne, strokovne razprave o energetski prihodnosti Slovenije.

Načrtovana investicija v drugi blok Jedrske elektrarne Krško (JEK2) je finančno največji projekt v zgodovini samostojne Slovenije. S predvideno ceno 20 milijard EUR presega letni proračun Slovenije in je več kot 1000 % večja od investicije v TEŠ6.

Ob nepravilnostih, korupciji in nestrokovnem vodenju lahko za več desetletij opustoši državni proračun in ogrozi financiranje temeljnih javnih storitev - od izplačevanja pokojnin do javnega zdravstva. Odločitev nosi tudi daljnosežne geopolitične posledice. Izbira izvajalca pomeni vezavo na določeno državo za celotno življenjsko dobo elektrarne, ki skupaj z gradnjo znaša približno 100 let.

V luči tega je namera Ministrstva za infrastrukturo in energetiko, da brez javne razprave in strokovnega premisleka prepusti gradnjo JEK2 ameriškemu podjetju Westinghouse v povezavi z ameriško vlado in bankami, izjemno škodljiva. Ministrstvo za zaprtimi vrati pripravlja meddržavni sporazum med Slovenijo in ZDA na področju jedrske energije, s katerim bi zakoličilo gradnjo JEK2, brez razprave in javnega razpisa predalo gradnjo Westinghousu ter tako poskušalo zaobiti zakonodajo. Podpis sporazuma bi de facto pomenil zavezo h gradnji JEK2 s podjetjem Westinghouse, kar je ekonomsko neupravičeno, geopolitično tvegano in pravno sporno.

Napovedani podpis sporazuma je klasičen primer ugrabitve države. Za podpis sporazuma trenutno ni potrebe, saj je projekt še v začetni fazi, večina študij še ni bila izvedenih, javnost pa se glede projekta še ni izrekla na referendumu. Zavezovanje države in večmilijonski vložki v tej fazi ponavljajo vzorec iz časov TEŠ6, ko so predčasna izplačila Alstomu služila kot izgovor, da “poti nazaj ni več”. 

100-letna vezava na ZDA v času izjemne mednarodne negotovosti odpira resna vprašanja o suverenosti. Jedrski objekti imajo skupaj z gradnjo življenjsko dobo 100 let. Podjetje, ki reaktor gradi, nato tudi zanj skrbi in ga vzdržuje. Ob nezanesljivosti ZDA bi bilo brez javne razprave in brez razprave o geopolitičnih tveganjih podpisovanje 100-letne vezave izjemno škodljivo.

Z vnaprejšnjo odločitvijo za Westinghouse se omejuje konkurenco, kar lahko vodi do višjih stroškov elektrarne in višjih cen električne energije za slovenska gospodinjstva. Westinghouse trenutno nikjer na svetu ne gradi jedrskih elektrarn, leta 2017 je šel zaradi slabega vodenja v stečaj, danes pa ga upravljajo investicijski skladi. Obstaja utemeljen strah pred vezavo na drag, preplačan in tehnološko zastarel projekt z nezanesljivim partnerjem.

Načrtovani podpis medvladnega sporazuma je potencialno nezakonit. Favoriziranje enega ponudnika brez odprtega javnega naročanja krši pravila EU o prostem trgu in konkurenci. Na to grožnjo opozarja tudi lanskoletna sodba Sodišča EU, po kateri Evropska komisija ne bi smela odobriti državne pomoči Madžarski za širitev jedrske elektrarne Paks, kjer je bila podelitev posla Rusiji brez izvedbe odprtega in konkurenčnega izbora spoznana za sporno. Podoben sporazum med Slovenijo in ZDA bi lahko prav tako padel na Sodišču EU.

Dinamičen razvoj novih elektroenergetskih tehnologij pomeni, da je osredotočanje na en sam velik jedrski objekt brez razvijanja alternativnih scenarijev izredno tvegana strategija brez možnosti prilagajanja. Hiter napredek obnovljivih virov energije, novih tehnologij shranjevanja energije in razvoj majhnih modularnih reaktorjev zahteva prožnost in dolgoročno prilagodljivost elektroenergetskega sistema.

Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko ter Vlado RS pozivamo k/h:

• takojšnji prekinitvi tajnih dogovarjanj in ustavitvi podpisa sporazuma z ZDA;
  
  
• javni objavi osnutka medvladnega sporazuma med ZDA in Slovenijo ter vse spremljajoče korespondence;
  
  
• zaščiti javnih financ z ohranitvijo konkurence med ponudniki ter prepovedi podpisa zavezujočih dokumentov do referenduma;
  
  
• široki strokovni in javni razpravi o geopolitičnih posledicah, suverenosti ter strateški izbiri med različnimi energetskimi scenariji in ključnimi dobavitelji tehnologije.

Mag. Krešimir Bakič, strokovnjak na področju energetike: “JEK2 ni projekt, ki bi bil skladen s potrebami razvoja slovenske energetike (elektrika + toplota). Ohranitev stare tehnologije velikega reaktorja PWR generacije 3+ z izkoristkom le 35 % in negotovega finančnega tveganja za Slovenijo pušča dvome o strokovnosti rešitve in veliko odgovornost odločevalcev.”

Dr. Janez Kopač, strokovnjak na področju energetike: “Napovedani sporazum z ZDA je vnaprejšnje prostovoljno ujetništvo. Prav tako, kot smo bili z Rotnikovo ekskluzivno pogodbo v primeru TEŠ6 tehnološki in finančni ujetniki podjetja Alstom, ki je z eskalacijsko klavzulo po mili volji izsiljeval. Tudi pogodba z Alstomom je bila nedostopna vsaj strokovni javnosti, vse dokler ni bilo prepozno za korak nazaj. Le da tokrat govorimo o 10- do 15-krat večjih dimenzijah.“ 

Prof. dr. Marko Jaklič, ekonomist: “Zahtevati moramo jasne in javne izračune, neodvisno presojo alternativ in referendum pred nepovratnimi finančnimi zavezami. O energetski oziroma vsesplošni prihodnosti Slovenije moramo odločati, dokler izbira še obstaja.”

Miroslav Gregorič, strokovnjak na področju jedrske energije: “Ne morem razumeti, zakaj bi se odpovedali mednarodnemu razpisu za dobavitelja jedrske elektrarne. Mednarodni razpis smo imeli v sedemdesetih letih za JEK in v osemdesetih letih za drugo slovensko hrvaško JE Prevlako, enako bi morali storiti v primeru JEK2. Na svetu  so še drugi veliki dobavitelji s kompletnimi dobavnimi verigami v Rusiji, na Kitajskem, Južni Koreji in tudi Franciji. Firma Westingouse je v lasti dveh kanadskih skladov in razen goriva nima svojih dobavnih verig.”

Prof. dr. Tamara Lah Turnšek, biokemičarka in članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti: “Podpora jedrski energiji ne pomeni brezpogojne podpore vsakemu projektu, vsakemu izvajalcu in vsakemu načinu njegovega financiranja.”

Dr. Jonas Sonnenschein, Umanotera: “Politična odločitev o dodatni jedrski elektrarni je potrebna, vendar ne zdaj, ko manjkajo še ključne informacije, ne na tak nedemokratičen način in ne z vdajo gospodarskim interesom ter nepredvidljivi geopolitiki ZDA. To bi projekt JEK2 spremenilo iz izjemno tvegane, predimenzionirane naložbe v gotovo fiskalno in politično katastrofo.”

Aljoša Petek, PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja: "Ne glede na to, katera politična opcija je na oblasti, je politika v Sloveniji več kot očitno nesposobna racionalnega odločanja, kadar so v projekt vpletene tako velike količine denarja. Zato je žal zopet, kot že neštetokrat v Sloveniji, vloga stroke, civilne družbe in državljank in državljanov, da tovrstnega igranja z našo prihodnostjo preprosto ne dopustimo."

Izidor Ostan Ožbolt, Mladi za podnebno pravičnost: “Brez razprave, brez alternativnih scenarijev in povsem na začetku postopka projekta podpisovati sporazum, ki bo zakoličil gradnjo JEK2 in to z Američani, je norost. Če želi vlada opraviti test zdrave pameti, naj sporazum pospravi v predal, pripravi alternative scenarije razvoja energetike in razpiše referendum.”

Dr. Lidija Živčič, Focus: “Pred nekaj leti je Jernej Vrtovec zahteval referendum o JEK2, danes pa želi projekt pripeljati tako daleč, da ga ‘ne bo mogoče ustaviti’. Javnost si zasluži odprto in pošteno razpravo o največji investiciji v zgodovini države, ne pa ustvarjanja izvršenih dejstev.”

Prof. Dušan Plut, geograf in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti: “Slovenija se še ni odločila glede energetskega scenarija. Enostranska vladna podpora in izključevanje civilne družbe pri strateško ključnemu poosamosvojitvenemu projektu Slovenije (JEK2) je v popolnem nasprotju z načeli energetske, sodelovalne demokracije.”

Priloga z daljšimi mnenji strokovnjakov s področij energetike in ekonomije.