Študija o debelosti je pokazala, da najdebelejši ljudje živijo na področju južnega Pacifika. Na vrhu lestvice se je znašla majcena pacifiška država Republika Nauru, kjer ima kar 94 odstotkov vseh prebivalcev države preveliko telesno težo. WHO opozarja, da neprimerna prehrana in pomanjkanje razgibavanja še povečujeta delež predebelih ljudi in s tem tudi pogostost vrste nevarnih bolezni in prezgodnjih smrti.Med prvimi desetimi državami na lestvici se je znašlo kar osem držav z območja južnega Pacifika.

Piše: Tili Kojić v novi Vivi www.viva.si

Zakaj nas napenja, kako nastanejo vetrovi in kako jih odpraviti
Odločno zanikate, krivdo valite na drugega, celo na nedolžno mačko. Spomnim se, kako me je, ko so mi še kot deklici prebirali iz Zabavnika, v živo zadela zgodba o ugledni gospe iz viktorijanske dobe, ki je na nekem velepomembnem sprejemu v visoki družbi glasno izpustila prdec in si kmalu zatem zaradi te sramote vzela življenje. Večinoma smrdijo in se smešno slišijo, toda čemu vse to nelagodje, izgovarjanje in drastični ukrepi zaradi nečesa tako naravnega, kot so vetrovi? Zgoraj omenjeni dejstvi sta bolj slaboten razlog, zato nam dovolite pregnati predstavo o tem, da so vetrovi nekaj slabega.

Vsi spuščamo vetrove, saj je človek tako "narejen", zato ni nobene potrebe, da bi vas pretirano skrbelo, če vi ali vaš bližnji spusti kakega golobčka ali salvo. Z napenjanjem in spuščanjem vetrov je namreč povezanih le malo zdravstvenih tveganj in pri vsem skupaj gre bolj za stvar razumevanja in nadziranja nekaterih podrobnosti.

S primernimi življenjskimi navadami lahko zmanjšamo tveganje za nastanek nekaterih vrst raka, opozarjajo pri Zvezi slovenskih društev za boj proti raku.

Poglavitna dejavnost združenja je zato javnost osvestiti, da se je raku mogoče ogniti, pojasnjuje predsednik zveze gastroenterolog prof. dr. Borut Štabuc, sodelujejo pa tudi pri osveščanju javnosti o pomenu presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka na materničnem vratu, za raka dojk, debelega črevesa in danke.

Katerim vrstam raka se je mogoče izogniti in kako?

Prvi rak, ki se mu res lahko izognemo, je pljučni rak. Za devet od desetih pljučnih rakov je kriva cigareta. Se pravi, da lahko z opuščanjem kajenja zmanjšamo število pljučnih rakov za 90 odstotkov. Drugi raki, ki se jim lahko izognemo, so povezani z nepravilno prehrano. To so raki prebavil: rak debelega črevesa in danke, rak želodca, pravijo pa, da prehrana vpliva tudi na rak požiralnika. Uživamo preveč hrane, ki je bogata z beljakovinami živalskega izvora, preveč maščob in premalo svežega sadja in zelenjave. Najpomembnejši dejavnik, s katerim lahko preprečimo številne rake, je vsakodnevna telesna dejavnost. To je eden najboljših preventivnih dejavnikov proti nastanku raka in proti drugim kroničnim boleznim, na primer boleznim srca in ožilja.

Eliksir vam svetuje
Spomladi se narava začne prebujati in nanovo zaživi, vendar zanimivo, marsikomu se takrat začne dogajati ravno obratno. Nima energije, pestita ga utrujenost in brezvoljnost, namesto da bi ga vleklo ven, na zrak.

Pogosto je vzrok za pomladansko utrujenost v slabih prehrambenih navadah, predvsem v neprimerni prehrani v zimskih mesecih. Pomladanska utrujenost in kronična utrujenost kažeta na to, da prebavni organi in presnovni procesi v telesu ne delujejo, kot bi morali. Ne delujejo pa zato, ker hrane, ki smo jo zaužili čez zimo, nismo zares prebavili, marveč smo z njo obremenili prebavila in organizem. Krivec so marsikdaj nasičene maščobe, ki ne zagotavljajo prepustnost celičnih sten za hranila. Zaradi tega začnejo celice stradati kljub obilni prehrani, ki pa le še dodatno obremeni jetra in ledvica.

Strokovnjaki univerzitetne klinike Kopenhagen so objavili raziskavo, po kateri bi naj nekateri vitami povzročali večjo smrtnost oziroma bi naj bili krivi za krajše življenje.

Škodljive učinke bi naj po njihovem mnenju imeli vitamini A, E in Betakarotin. Redno uživanje slednjih bi naj smrtnost povečalo za kar 16 odstotkov. Strokovnjaki imajo tudi negativno mnenje o široko razširjenih dopolnilnih sredstvih v hrani, saj bi naj ti povzročali zmanjšanje telesne odpornosti. V tako imenovani meta analizi so strokovnjaki primerjali rezultate 47. različnih študij in skupaj več kot 180 tisoč primerov.

Odraščanje je težko. V času, ko knjige o vzgoji polnijo police, ko so je polni mediji, ko se zdi, da imajo otroci veliko več pravic kot dolžnosti, ko jih varujejo institucije, zakoni in pravilniki, še zlasti. Kaotičnost in neobvladljivost sveta, ki odraščajočega obdaja in v katerem samo za nakup kavbojk porabi nekaj ur, ki bi jih lahko vložil kam drugam, in v katerem se mora ves čas odločati o navidez pomembnih, v resnic pa praznih stvareh, zmedo še povečuje.

Za piko na i mladostniku referenčna skupina postanejo vrstniki. Vrstniki, katerih (pre)velik del v odraslost zakoraka ob vedno izpolnjenih gmotnih željah in dušljivo ljubečih starših. Psihiater dr. Vanja Fran Rejec pojasnjuje: »Pretirano skrbni starši so dveh vrst: tisti, ki v želji, da bi jih obvarovali pred slabimi izkušnjami, svoje potomce na različne načine in nesorazmerno omejujejo, in drugi, ki menijo, da morajo potomci imeti vse, česar sami niso mogli imeti in izkusiti, ter jim to z vsem navdušenjem vsiljujejo. Prvi dušijo predvsem samostojno ustvarjanje socialnih vezi, drugi pa zdravo kreativnost.«

Že v prejšnji številki smo objavili intervju z Arnom Schneiderjem, dr. med., vodilnim zdravnikom HG Naravne klinike v Michelriethu v Nemčiji, kjer pacientom strežejo samo vegetarijansko hrano. Tokrat je spregovoril o še nekaterih drugih boleznih, ki jih lahko povzroči uživanje mesa. Med njimi je tudi impotenca, ki sodeč po visoki prodaji umetnih vzpodbujevalcev, narašča.

Avstrijsko društvo proti mučenju živali, VGT, je izdalo letak, kjer trdi, da uživanje mesa lahko povzroči impotenco. Je to res možno?
Obstaja več razlogov za nastanek impotence. Eden od razlogov je neuravnoteženost hormonov v človeku. Če hormone dodajajo v hrano govedu in svinjam, človek z mesom užije tudi te hormone, ki delujejo naprej v njegovem telesu. V Nemčiji je prepovedano hranjenje živali s hormoni, toda kolikor vem, je v nekaterih deželah to še dovoljeno. To so predvsem ženski hormoni. Zato je možno, da tako pri ženskah kot pri moških, ki jedo takšno meso, pride do različnih težav. Uživanje mesa, ki ima veliko nasičenih maščob, povzroča tudi mašenje žil. Dokazano je tudi, da meso povzroča diabetes, ena od posledic sladkorne bolezni pa so lahko tudi težave z moškostjo.

Čaj iz zelene mete bi lahko močno poraslim ženskam v veliki meri pripomogel pri odstranjevanju nadležnih dlak po telesu.

Pretirano poraslost pri nekaterih ženskah povzroči previsoka stopnja moškega hormona androgena. Običajno so te ženske porasle po obrazu, prsih, trebuhu, nogah in rokah. Sedaj je študija, ki so jo izvedli raziskovalci iz Turčije, pokazala, da lahko čaj iz zelene mete precej pripomore k blažitvi poraščenost. Po mnenju raziskovalcev bi lahko bil čaj iz zelene mete primerna naravna alternativa trenutnim sredstvom za zmanjševanje stopnje androgena v ženskem telesu.

Jezo srečamo pogosto, lahko jo doživimo na cesti, včasih jo slišimo izza zaprtih vrat stanovanj, v parlamentu in še marsikje. Obstaja tudi jeza, ki ni tako močno izražena. Je skrita in ostaja ujeta v naši duševnosti in telesu.

Tako kot pri mladi ženski, ki se je pred tremi leti z diplomo v žepu in z veliko dobre volje napotila na pot iskanja prve zaposlitve. Danes je razočarana in brez vere v boljšo prihodnost. Vsak neuspešen poizkus iskanja službe je samo še dodatno olje na ogenj jezi, ki je v njej in je ne zna ali ne zmore ustrezno izraziti ali preusmeriti. Četudi ima razlog za jezo, jo to dejstvo ne reši bolečin v želodcu in drugih težav, ki jih s časom povzroči potlačenje čustev.

Klinični raziskavi, ki so ju izvedli v Keniji in Ugandi, sta potrdili, da so obrezani moški manj dovzetni za okužbo z virusom HIV. Rezultate študij so pred dnevi objavili v ugledni medicinski reviji Lancet, ugotovitve pa so pozdravili tudi v Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO).

Študiji o tem, ali ima obrezanost pri moških varovalni učinek proti okužbi s HIV, ki ju je financiral Nacionalni inštitut za zdravje iz ZDA (NIH), so končali 12. decembra lani. Ugotovitve potrjujejo rezultate poprejšnje podobne študije, ki jo je v južni Afriki financirala francoska Nacionalna agencija za raziskovanje aidsa (ANRS) in ki so jo objavili leta 2005. Vse tri študije, ki so skupaj zajele 10.000 oseb, so pokazale, da je pri obrezanih heteroseksualnih moških 50 do 60 odstotkov manj možnosti, da se bodo okužili s HIV.

Pri nekaterih oblikah slepote bi obolelim lahko kmalu vrnili vid z vsaditvijo umetne mrežnice, ki jo razvijajo znanstveniki z vseučilišča v Južni Kaliforniji. Vsadek za oko bo vseboval miniaturen računalniški čip, ki bo prepreden z elektrodami. Pacienti bodo potrebovali kamero, ki bo nameščena v očalih. Vsadek prevzema slike iz kamere in pošilja signale možganom, s čimer omogoči slepim, da razločijo oblike in svetlobo ter celo nekaj barv.

Znanstveniki menijo, da bi lahko bila kombinacija mikročipa in kamere na trgu na voljo že v dveh letih. Na vseučilišču v Missouriju pa profesorica Kristina Narfstrom raziskuje presaditev mrežnice na mačkah, ki po naravni poti zaradi dednosti izgubljajo vid. V njihovo mrežnico vsadi mikroprocesor, ki svetlobne impulze pretvarja v električne, kakršni se prenašajo v možgane. Mikroprocesor, velik komaj dva milimetra, zamenja propadajoče receptorje svetlobe v mrežnici. Mačke, ki jim je raziskovalka vsadila čip, so mnogo dlje časa ohranile vid kot tiste, ki niso bile operirane.

Vir:dnevnik.si

Piše: Andreja Paljevec v novi Vivi www.viva.si

PRISLUHNITE SEBI!
Videz človekove fiziognomije pomaga pri ugotavljanju posameznikovega zdravstvenega stanja. Orientalska medicina je na temelju vedenja, da stanje površine telesa odraža stanje notranjosti in nasprotno, razvila številne metode diagnosticiranja, ki so se ohranile vse do zdaj. Iz zakladnice japonskega, indijskega in tibetanskega tradicionalnega zdravilstva smo izbrali nekaj temeljnih znanj, ki vam bodo pomagala pri avtodiagnostiki.

Podobno kot je pozorno opazovanje sogovornika temelj sporazumevanja, je opazovanje telesnih znamenj temelj sporazumevanja z lastnim telesom. Vsak dan velja biti pozoren zlasti na telesne izločke, zato ocenite blato in seč. To velja tudi za barvo kože, stanje jezika, podočnjakov in oči, morebitno izpadanje las in njihovo sivenje. Opazujte telesno težo, držo, dihanje, stanje nohtov, telesni vonj, splošno počutje, razpoloženje in nezavedne odzive v medčloveških stikih.

Raziskava je pokazala, da igranje video igric močno pomaga kirurgom pri operacijah. Zaradi igranja naj bi se jim izboljšale motorične sposobnosti ter vizualna percepcija, s tem pa so raziskovalci potrdili prejšne raziskave, ki so prišle do enakih zaključkov. Kirurgi pri operacijah velikokrat uporabljajo televizijski zaslon, ko skozi male odprtine v telesu človeka iščejo in "popravljajo" nezdrave celice.

V zdravstvenem centru Beth Israel v New Yorku so testirali 33 kirurgov. Devet kirurgov, ki so igrali video igrice vsaj tri ure na teden, so imeli na testiranju 37 odstotkov manj napak ter opravili za 27 odstotkov simulacijo operacije hitreje. Ta raziskava potrjuje prejšnje, ki so video igrice 'krivile' za boljše motorične sposobnosti, boljšo koordinacijo oči in rok, povečale vizualno pozornost in globinsko percepcijo.

Če laboratorijskim mišim ali opicam dajejo kokain, heroin in druge narkotike, se jim možgani spremenijo podobno, kot se spremenijo kadilcem, so v nedavni študiji ugotovili znanstveniki Univerze v Atlanti. Proučevanje možganskega tkiva kadilcev in nekadilce je odkrilo številne razlike.

Tudi, če je kadilec že pred več leti prenehal kaditi, so bile spremembe še vedno prisotne. „Študija kaže, da kajenje povzroči dolgoročne in trajne kemijske spremembe v možganih,“ je povedal dr. Michael Kuhar, ki je sodeloval v študiji. Raziskovalna ekipa pod vodstvom dr. Bruca Hopa je analizirala encime v nevronih, ki imajo podobno delovanje kot dopamin.

Ugotovila je, da je nivo teh encimov pri kadilcih in bivših kadilcih bistveno povišan. Podobno so opazili pri poskusnih živalih, ki so jim vbrizgali heroin ali kokain. Izsledki kažejo, da kemične spremembe v možganih, do katerih pride zaradi uporabe narkotikov, pospešujejo odvisnost, so v sklepnem poročilu, ki so ga objavili v ugledni reviji Journal of Neuroscience, zapisali raziskovalci. Številni zdravniki že dolgo opozarjajo, da je nikotin zelo močna droga, ki povzroča podobno odvisnost kot heroin ali kokain.

Vir:Dnevnik

Vprašanje pa je, ali bo pripravljavcem novele zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (ZOUTI) res uspelo uresničiti ukrep za popolno prepoved v javnih prostorih, kajti gostinci postajajo vse glasnejši. Kot je poudaril minister za zdravje Andrej Bručan, je glavno vodilo pri pripravi zakona skrb za zdravje vseh zaposlenih, zaščita vseh pred pasivnim kajenjem, še posebno mladih.

Poleg prepovedi kajenja v vseh zaprtih delovnih in javnih prostorih pa je v noveli zakona izpostavljena tudi višja starostna meja za nakup tobačnih izdelkov, in sicer nad 18 let. Izjem, ki jih je dopuščal sedaj veljavni zakon, novela ne dopušča več. Edina izjema, ki jo novela dopušča, je kajenje v prostorih, kjer zaposleni ne morejo biti izpostavljeni tobačnemu dimu; torej posebni prostori za kajenje oziroma kadilnice. Teh pa ne bo mogoče urediti v ustanovah, kot so zdravstvene ali vzgojne.

Ajurvedska pravila prehranjevanja

Zdrav človek (in nekateri bolniki) bi naj upošteval naslednja pravila pri prehranjevanju: uživanje 1. toplih, 2. mastnih in 3. skladnih jedi, v 4. zmernih količinah, 5. po prebavljeni predhodni hrani, 6. na pravem mestu, 7. ne prehitro in 8. ne prepočasi, 9. s popolno koncentracijo, brez smejanja in govorjenja ter 10. s samopažnjo.

1. Tople jedi stimulirajo prebavni ogenj, so hitreje prebavljive, vati
pomagajo pri izločanju in zmanjšajo kapho.

2. Mastne jedi (pripravljene z maslom ali oljem) so okusne, vzpodbujajo agni, so hitro prebavljive, pomagajo vati pri izločanju, pomagajo pri razvoju telesa, krepijo čute, dajejo moč in pripomorejo k izžarevanju.

V samostojni Sloveniji vsako tretjo prometno nesrečo s smrtnim izidom povzroči voznik pod vplivom alkohola. Po podatkih Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pod okriljem direkcije za ceste je do zdaj v takšnih nesrečah umrlo že 1877 ljudi, povzročene pa je bilo za 1,4 milijarde evrov družbene škode.Leta 2005 je po podatkih inštituta za varovanje zdravja registrirana poraba čistega alkohola v Sloveniji znašala 10,29 litra na prebivalca, starejšega od 15 let.

V tem letu je zaradi vzrokov, ki jih je mogoče neposredno pripisati alkoholu, umrlo 499 ljudi, od tega največ zaradi alkoholne bolezni jeter. Istega leta je zaradi bolezni zaradi alkohola 1587 ljudi manjkalo na delu, na tak način pa so izgubili 89.509 delovnih dni. Slovenska Karitas ocenjuje, da se s težavami z alkoholom srečuje med 170.000 in 200.000 Slovencev, posledice teh težav pa se odražajo tudi v družinskem nasilju, razbitju družin in duševni ranjenosti družinskih članov.

Ker krepijo imunski sistem, jih nekateri uporabljajo za zdravljenje raka.

Tradicionalna vzhodna medicina se pri zdravljenju mnogih bolezni že tisočletja opira na zdravilne učinke gob. Ker so gobe antioksidanti in vsebujejo veliko polisaharidov, ki krepijo imunski sistem, jih v zadnjem času vse bolj uporabljajo tudi za zdravljenje rakavih obolenj.Da gobe ne zavirajo le nastanka rakavih celic, temveč tudi spodbujajo rast novih zdravih celic, so pred leti ugotovili tudi znanstveniki zagrebškega inštituta Rudjer Bošković. Slovensko farmacevtsko industrijo zdravilni učinek gob zaradi premajhnega trga ne zanima, zato naši bolniki čaje, kapsule in druge prehranske dodatke iz gob kupujejo v tujini.

Profesor na biotehniški fakulteti in velik poznavalec gob, jih v Slovenijo uvaža za raziskovalne namene, nanj se obračajo zdravniki, bolniki in drugi navdušenci, ki bi pripravke želeli uporabljati kot zdravilo. Pohleven pojasnjuje, da so do sedaj zdravilne učinke odkrili pri približno petnajstih vrstah gob, ki izvirajo iz Kitajske in Japonske, mogoče bi jih bilo gojiti tudi pri nas. Gre za lesne gobe, med katerimi so najbolj poznane japonska nazobčanka ali šiitake (Lentinula edodes), velika zraščenka ali maitake (Grifola frondosa), svetlikava pološčenka ali reiši (Ganoderma lucidum) in bukov ostrigar (Pleurotus ostreatus). Večina gob z zdravilnimi učinki krepi imunski sistem, vpliva na dobro počutje in zavira rast tumorjev.

Avtizem je nevrološko biološka razvojna motnja, pri kateri je prizadet del možganov, ki skrbi za komunikacijo in socialne odnose. Lahko je izražen v lažji, lahko pa v zelo težki obliki in pogosteje prizadene dečke. Avtizem je kompleksna možganska motnja, ki lahko zelo prizadene bolnikovo sposobnost komuniciranja in socializacije. Vzroki zanj niso znani, kot tudi ne zdravilo. Znanstveniki so že dolgo sumili, da bi pomembno vlogo pri nastanku avtizma lahko imeli geni.

Zdaj so v veliki raziskavi, v katero so zajeli doslej največje število avtistov in jim z najsodobnejšo gensko tehnologijo pregledali gene, odkrili gen, katerega okvara naj bi igrala glavno vlogo pri nastanku te hude motnje.V raziskavi, ki so jo poimenovali Autism Genome Project, je sodelovalo več kot 1200 družin z avtisti iz 19 držav, z njimi pa se je ukvarjalo več kot 120 znanstvenikov v 50 raziskovalnih ustanovah.Iskali so podobnost v genskem zapisu avtistov. Našli so jo na kromosomu 11p, gre pa za gen, ki so ga poimenovali neurexin.

Popoldanski spanec lahko znatno zmanjša nevarnosti bolezni srca. Tako je pokazala študija raziskovalcev z atenske univerze v Grčiji, ki je zajemala 23.681 grških moških, pri katerih se je izkazalo, da lahko samo 30-minutni spanec podnevi vsaj trikrat tedensko za kar 37 odstotkov zmanjša nevarnosti bolezni srca.

Samo občasen popoldanski počitek s spancem pri moških nevarnost zmanjša za 34 odstotkov. Medtem ko bi pri delovnih mladih moških celo vsaka oblika dnevnega spanca nevarnost srčnih bolezni zmanjšala za 64 odstotkov, je pokazala študija.

Iz nove Vive www.viva.si

Akademik prof. dr. Vinko Dolenc spada med največja imena slovenske in svetovne medicine. Vodilni svetovni nevrokirurgi o njem govorijo v presežnikih: vrhunski strokovnjak, prodoren in pogumen iskalec novih rešitev, človek, ki je prestavil meje možnega. Sloves genija si je med kolegi prislužil s številnimi odkritji, s katerimi je vsakič znova globoko posegel v doktrino, ki je tedaj vladala v medicini. Kar nekaj časa je trajalo, preden je strokovno javnost prepričal o pomembnosti mikrokirurške oskrbe perifernih živcev. Precejšen odpor je sprva sprožila tudi mikroskopska operacija anevrizme v akutni fazi, ko pa se je lotil še kavernoznega sinusa, je val začudenja in nejevere zajel tako rekoč vso nevrokirurško stroko. Metode, ki jih je odkril prof. Dolenc, so zdaj uveljavljene po vsem svetu, še več: veliko bolnikov je preživelo prav po zaslugi njegovih dognanj.

Med kolegi ste izredno čislani, vodilni svetovni nevrokirurgi o vas govorijo v presežnikih. Kako doživljate vse te pohvale?
V prvi vrsti me zanima delo, ki ga opravljam, in vesel sem, da lahko skupaj s kolegi z vsega sveta sodelujem pri razvoju naše stroke. Občutek, ki me pri tem navdaja, je predvsem občutek sreče, da sem lahko v zadnjih dveh desetletjih sooblikoval nekatere smernice v nevrokirurgiji - in da gremo od tod lahko samo še naprej.

Zgodba prihaja sicer iz Amerike, vendar ima sporočilo, ki bi ga moralo poznati čim več ljudi. Vzemi si dve minuti časa in preberi!

Dogodek se odvija na vrtni zabavi, kjer se je ena od udeleženk opotekla in padla. Takoj so ji predlagali, da bi poklicali medicinsko pomoč. Rekla je, da se počuti dobro in je to možnost zavrnila. V obraz je bila bleda in malo je drhtela. Pomagali so ji, da se je uredila in ji dali nov krožnik.

Ostanek popoldneva je preživela v prijetnem počutju. Zvečer je njen mož poklical gostitelje in jim povedal, da so ženo prepeljali v bolnišnico. Okrog 23h je umrla. Doživela je možgansko kap - na tej zabavi.

Piše: Tili Kojić v novi Vivi www.viva.si

Depresija, panika, tesnoba - prepoznajte simptome in poiščite pomoč
"Zgodilo se mi je nekaj strašnega. Zadelo me je nenadoma in bil sem prepričan, da umiram. Začelo mi je razbijati srce, nisem mogel vdihniti, vroči valovi so mi prežemali vse telo, oblival me je znoj in ves sem se tresel. Pomislil sem, če ne bom umrl, se mi bo pa zmešalo." To je samo ena od zgodb, kakršne je čedalje pogosteje slišati v psihiatričnih ordinacijah.

Psihične motnje ne izbirajo ne mesta, ne časa in ne let.
Naj gre za panično motnjo, depresijo ali tesnobo, ki spadajo med najpogostejše psihične bolezni ljudi med dvajsetim in tridesetim letom, je pri zdravljenju nujna strokovna pomoč, kajti moč volje, rekreacija ter pomoč prijateljev in sorodnikov niso dovolj.