Piše: Bernarda Pavko Prava

O kitih ne želim pisat z ekološkega vidika in še manj kot o predmetu možne avanture, sem rekla dvema novinarjema. Povedala bi rada resnico pomembnega doživetja, ki potrjuje, da nam vsem zemljanom dobro gre.
Pa nam gre res? je odgovoril eden.
Ah, spet eden, ki gleda drugam kot jaz, sem pomislila...

Na koralni greben Silver Bank se kiti vsako zimo prihajajo ženit in razmnoževat, dovoljenje za plavanje z njimi pa dobijo po trije veliki katamarani tri tedne na leto. Kiti grbavci so do 15 metrov dolgi in do 40 ton težki morski pevci in akrobati sivočrnih hrbtov in svetlih trebuhov, s plisiranimi gubami od brade do trebuha in tudi 4 metre dolgimi prsnimi plavutmi. Če ravno ne skačejo ali puhajo vodo nekaj metrov visoko, jih zagledaš, ko pridejo po zrak – najmanj trimetrski mladiči na vsaki 2-3 minuti, mame na kakih 25 minut. Če mati z mladičem plava na površini, je primerno počakat, da se spusti na dno, tiho zdrsniti s čolna in se v skupini (da misli, da si večja riba J, so mi rekli ?) približati njeni glavi, da te vidi. Dejstvo, da se kit dostojanstveno umakne, če mu prideš za rep, te sili, da glavo najprej poiščeš, kar je na trenutke lahko zabavno – odvisno od vidljivosti v morju. Velike bele prsne plavuti slej ko prej zagledaš, glava pa ni vedno tam, kjer je tvoj čoln, poln prijateljev, ki bi se ti radi pridružili v vodi. No, slej ko prej je pod tabo kit v vsej svoji veličini manifestiranega duha...

„Živali imajo nalezljive bolezni - kdo jih je okužil?“

Človek je na žalost postal sovražnik živali. Preganja jih in lovi, zapira jih v živalske gete in nanje prenaša bolezenske klice, zaradi česar zbolijo. Februarja 1997 je marsikdo pomislil, da je slabo slišal, ko je Bog, Stvaritelj, v Svojem razodetju govoril kot tožilec v imenu živalskega sveta: „Mnogi od vas pravijo, da imajo živali nalezljive bolezni. Kdo jih je okužil - Bog ali človek? Te informacije prejemate in doživljate nalezljive bolezni na svojem fizičnem telesu. Kdo je kriv? Bog? Ali vi sami? (Der Allgeist, GOTT, spricht unmittelbar durch Seine Prophetin in unsere Zeit hinein. Er spricht nicht das Bibelwort, str. 88)

Danes, po BSE katastrofi, SARS-u in po zadnji kokošji kugi vsakdo ve, kaj je bilo mišljeno. Komentatorjem v medijih se zdi nujno, da dogodkov ne ublažijo s podcenjevanjem. Nasprotno. Opomin je prejasen, da bi ga lahko zanemarili.

Če pomislimo, kaj že tisočletja, stoletja, še posebej pa v zadnjih desetletjih zahtevamo od živali, potem ni presenetljivo, da se nam, ljudem, vrača, kar smo živalim prizadejali in jim prizadevamo še danes.

V živalskih getih je na stotine, na tisoče živali, ki so samo še serijski proizvodi. Za nepretrgano oplojevanje uporabljajo feromone, da bi nato proizvedeno „blago“ dali potrošniku, ki se naravnost pita z mesom podjarmljenih in brezpravnih. Izločke iz teh živalskih getov vozijo na njive, skupaj s kemičnimi snovmi, ki jih vsebujejo, in drugimi strupi kot so pesticidi, fungicidi in vse druge kemikalije, ki povzročajo bolezni. Tako jih sprejme ne samo človek, ampak tudi živali gozdov in polj. Kaj živalim preostane drugega, kot da požirajo ta strup? Živijo pač od tega, kar ponujajo gozdovi in polja. Zaradi tega vedno bolj obolevajo. Povzročitelje bolezni, viruse in bakterije, prenašajo na človeka, in to upravičeno, ker je človek tvorec vsega, kar morajo živali prenašati in doživljati. Zverina človek propada zaradi svojega lastnega zverinskega obnašanja. V časopisu Kraljestvo miru, slovenska izdaja, št. 3/2003, beremo naslednje:

Piše: Sandra Kontrec

VELIKI POK? KAJ JE BILO PRED NAMI? DEJSTVO JE, DA SO ŽE PRED NAMI OBSTAJALE ŠTEVILNE VISOKE CIVILIZACIJE, A SE JE NJIHOVA ZAVEST ZARADI NERAVNOVESJA IZGUBILA. IN ČLOVEK JE MORAL ZAČETI ZNOVA. ČE SE JE VSE Z VELIKIM POKOM ZAČELO, SE LAHKO Z NJIM TUDI KONČA.

Glede na mnoga zgodovinska dejanja in izjemne dogodke in dosežke v tisočletjih zgodovine, bi v 21. stoletju pričakovali, da se bo človeštvo zavoljo svojega obstanka streznilo, postalo zrelejše, odgovornejše. A kot kaže, je zgodovina vendarle slaba učiteljica. Napake iz preteklosti se ponavljajo.
Današnja civilizacija se je znašla na točki, ko drvi prihodnost njenega obstanka v slepo ulico. Še lahko spremenimo smer? Lahko, če je ne bomo, nam grozi propad, s katerim bo izginilo vse, kar je živo.

Življenje v sodobnem svetu postaja vse bolj tekmovalno, zavistno, egocentrično; želja po moči, ki se kopiči v rokah neozaveščenih ljudi, je večja kot kadarkoli poprej. Pa ne za boljše bivanje vseh na tem planetu, ne za več resnice ali več ljubezni, ampak zato, da bi bili močnejši še močnejši, da bi vladali drugim. Živimo v času, ko se vse bolj razvijata mogočna znanost in tehnologija, vendar je zaskrbljujoče dejstvo, da se znanstveni napredek razvija hitreje kot naša zavest. Celo najboljši tehnološki napredek ne naredi človeka bolj blaženega, bolj miroljubnega, ljubečega, sočutnega. Nasprotno, tehnologija daje človeku le še večjo uničevalno moč.
To, kar se danes imenuje človeštvo, je polje klanja, namesto radosti je trpljenje. Pohlep maloštevilnih postavlja prihodnost človeštva in našega planeta v vse večjo nevarnost, pred katero si enostavno več ne moremo zatiskati oči.
Kamorkoli se ozremo, opažamo vse večjo socialno in ekonomsko razdeljenost, vse več je lakote, kriminala, drog, nasilja, socialnih nemirov, političnih in gospodarskih prevar, vojn, rasnih konfliktov, bolezni, ogrožanja našega planeta...

Prava vizualizacija je Božja sposobnost in moč videnja (predstavljanja stvari), ki deluje v umu človeka. Ko si v svojem umu zavestno predstavljate stvar, katere izpolnitev želite, uporabljate eno najmočnejših sredstev za prenos te v vidni, otipljivi izraz. Nič v Univerzumu se ne ustvari, ne da bi si to nekdo prej zavestno predstavljal v svojih mislih. Kajti vsaka misel vsebuje sliko ideje, ki jo predstavlja. Celo abstraktne misli imajo nekakšno sliko ali vsaj nekakšno miselno zasnovo te slike.

Z naslednjo vajo lahko razvijete zavesten nadzor in vodenje svojih vizualizacijskih dejavnosti ter jih uporabite za ustvarjanje željenih stvari.

Prvi korak:
Odločite se za jasen načrt ali željo, ki jo želite izpolniti. Naj je konstruktivna, poštena in vredna vašega časa in truda. Dobro raziščite svoje motive, zakaj želite, da se to uresniči. Bodite sigurni, da se ne želite okoristiti na račun nekoga drugega. Pravi učenec Luči se disciplinira in zavestno obvlada svoj človeški jaz. Sam si izbira, kaj bo oziroma česa ne bo v njegovem svetu.

Včasih nas duhovni načrti ponesejo daleč stran od naše notranje pripadnosti. Postanemo odvisni od načinov in načrtov psihologije in religije. Tako obupno si žlimo naučiti se živeti, da naše življenje teče dalje in mi pozabljamo na to, da živimo. Ena od čudovitih stvari v keltskem umu je bil njegov čut za spontanost. Spontanost je eden od največjih duhovnih darov. Biti spontan pomeni pobegniti iz kletke ega, tako da zaupamo temu, kar je onstran našega jaza. Eden največjih sovražnikov duhovnega pripadanja je ego. Ego ne odseva resnične oblike človekove individualnosti. Ego je lažni jaz, porojen iz strahu in obrambe.

Ego je varovalna lupina, ki si jo zgradimo okoli čustev. Ustvarjena je iz bojazljivosti, iz nesposobnosti zaupati drugemu in spoštovati lastno drugačnost. Eden največjih sporov v življenju je spor med egom in dušo. Ego je ogrožen, tekmovalen in pod stresom, duša pa ima raje presenečenja, spontanost, novo in sveže. Resnična prisotnost duše je obarvana s humorjem in ironijo in ni obsedena z resnobnostjo. Izogiba se temu, kar je dolgočasno, obrabljeno ali se ponavlja. Podoba izvira, ki prebija to skorjo zemlje, razsvetljujoča prispodoba za svežino, ki se lahko nenadoma pojavi v srcu, ki ostaja odprto za nova doživetja.

Ali obstaja nekdo v besedi jaz,
ki se zjutraj smeje, občuduje dan?

Ali je le to vedno drugačen obraz,
ki zvečer otožen išče toplo dlan?

Ko si ogleduješ videz svojega jaza,
naenkrat v senci odkriješ dva obraza.

Prvi je ljubezen pobeljena v krvi,
a drugi, zatemnjen želi si biti prvi.

V tej večni igri ti duša je ujeta,
a sprememba želi zavedanje ti dati,
da tvoja dva jaza, peklenska in sveta,
nočeta drug drugega v sebi prepoznati.

S. Marin
(iz romana "Omniaglif")

„Krščanske“ cerkve so prinesle človeku, naravi in živalim samo trpljenje, stisko in smrt

Marsikateri bralec se bo vprašal: ali so cerkve res nekak pomočnik zla, usodna moč, ki je kriva za vse, tudi za trpljenje živali?

Cerkve, ki se imajo za krščansko instanco, so od svojega obstoja naprej prinašale ljudem, naravi in živalim samo trpljenje, stisko in smrt. Pomislimo samo na križarske vojne, na srednji vek, na tako imenovano sežiganje čarovnic, spomnimo se suženjstva in zadnjega pokola pravoslavnih Srbov, ki so ga zagrešili katoliški Hrvati med leti 1941 in 1943 v Jugoslaviji.

Cerkvene institucije zagovarjajo tudi tako imenovane obrambne vojne in morjenje živali ter vojno proti njim. Izdale so Jezusov nauk, ker delajo nasprotno od tega, kar je učil Jezus. Jasen Nazarečanov nauk so pomešali s poganskim kultom. V teletekstu nemške televizije, na programu ARD-a 8.4.2003, smo v rubriki Iz vsega sveta brali naslednje:
„Voodoo na Haitiju priznan kot religija. Slabih 200 let po neodvisnosti Haitija je bil voodoo uradno priznan kot religija. Ustrezno odredbo je izdal predsednik Jean Bertrand Aristide. Z zakonom naj bi se voodoo pravno izenačil s krščanskimi veroizpovedmi. Od osmih milijonov Haitijcev jih tri četrtine velja za privržence voodoo-kulta. Gre za politeistično religijo, ki so jo v 18. stoletju prinesli s seboj predniki današnjih prebivalcev, ki so jih na silo pripeljali iz Afrike kot sužnje, in jo pomešali s krščanskimi elementi.“

Jezusov nauk resnično nima nič opraviti s „krščanskimi elementi“ v voodoo religiji! To so elementi cerkvenih institucij, ki so svoje pogansko kultno čaranje zmešale in spojile z naukom Jezusa, Kristusa. Leksikon Brockhaus o tem informira: „V voodoo religiji so elementi religij, ki so jih v 16. stoletju prinesli črni sužnji iz zahodne Afrike, spojeni z elementi katolicizma ... Častijo ... božanska bitja iz afriškega predstavnega sveta, na katera so deloma prenesli poteze katoliških svetnikov.“

Piše: Miran Zupančič

Bog je en, ki je stvarnik vesolja in vzdrževalec vesolja, ki je torej Bog nebes in Bog zemlje.

Obstojata dve stvari katere kreirata življenje duhovnega sveta (nebes) v nas ljudeh: dobrota ljubezni in resnica vere. To življenje imamo ljudje od Boga in prav nič ni od nas ljudi. Vse kar imamo je tako božanski Dar. Zato je naša prva stvar, da cerkve priznavajo Boga, tako kot mi posamezniki. Zaupati Mu, verjeti v Njega in ljubiti Ga.

Tisti, ki so rojeni v cerkvi morajo priznavati Boga ( Jezusa Kristusa), Njegovo božansko poreklo in Njegovo človečnost, ter verovati v Njega ter ljubiti Ga, kajti pra vse rešitve ter odrešitve prihajajo od Gospoda Boga(Jezusa Kristusa). To nas uči Gospod v Janezu:
"Kdor veruje v Sina ima večno življenje;
kdor pa v Sina ne veruje, ne bo prišel v življenje,
ampak ostane pri njem božja jeza."(Janezov Evangelij 3, 36).

Janez:
" Volja tistega, ki me je poslal, pa je,
da ne izgubim nobenega od teh,
ki mi jih je dal, marveč jih obudim poslednji dan.
Volja mojega Očeta je namreč,
da ima vsak, kdor vidi Sina in
veruje vanj,
večno življenje,
in jaz ga bom obudil poslednji dan.(Janezov Evangelij 6, 40).

Harmonični red Večnega v Njegovem stvarstvu - če človek ne poseže vmes

Vojna proti živalim. Je ta vojna napadalna ali obrambna? V katero kategorijo duhovščina uvršča to vojno? Ali pa je mnenja, da bi lahko = smeli brez nadaljnjega ubijati živali, ki so jih ponižali v brezdušna bitja? Za nadaljnje upravičevanje morjenja živali očitno velja tudi dejstvo, da te ne nosijo hlačk, kajti v evan- geličanskem katekizmu (Evangelischer Erwachsenen- katechismus, 5. izd., 1989) piše: „Pri živali se nam zdi ravno profanost, sproščenost brez tabujev pri spočetju, rojstvu in smrti, kot najbolj nečloveška in naravi najbolj tuja. Z občutkom sramu in s pogrebnimi rituali se vendar šele začne zgodovina človeka. Nobena žival ne skriva svojih genitalij, nobena ne časti in ne pokopava svojih mrtvih.“
Kljub vsemu, kar Cerkev živalim pripesni, imajo le-te bolj pretanjen način življenja kot marsikateri človek. Spočenjajo samo dva- do trikrat na leto. Njihovo spolno življenje ne vsebuje spolnega gona, ki ljudi žene v seksualne izgrede in ekscese. Živali tudi ne spadajo v „vrsto“ pedofilov.

Zavedajmo se, da ljudje živalim vsak dan odvzamejo veliko zemlje. Vse bolj jih potiskajo nazaj, tako da njihov življenjski prostor postaja vse manjši, njihov naravni geto vedno tesnejši. Človek se vsak dan bori proti materi Zemlji, ki je domovina živali in rastlin in ne nazadnje tudi domovina ljudi.
Kako se obnaša človek do matere Zemlje? On, pripadnik misli padca, ki prinaša smrt v zemljo, na njo in nad njo, se vojskuje proti Božjim bitjem, ki živijo v enosti z materjo Zemljo. Z bojevitim in egoističnim zanosom, z lovskim pritiskom in puško preganja živali gozda in polj z njihovega običajnega življenjskega prostora v naravni geto. Če meni, da v tem naravnem getu živi preveč živali, jih preprosto postreli, da bi preprečil „prekomerno populacijo“.
Lovec se počuti kot „bog“ gozda. On določa število živali v gozdu in na polju. On, ki divja v živalskem getu in iz čigar nosu prihaja duh smrti, je postal zahrbten stroj smrti.
Živali, ki so pogosto inteligentnejše od marsikaterega človeka, vohajo ta s smrtjo prepojen dih in zbežijo. Iz puškine cevi nato pride krogla, ki iz živali naredi mrhovino, katere marsikateri kos poje lovec in je zato prežet z vonjem smrti.

Prav tako kot jaz, tudi ti lahko,
ne samo da veruješ, ali verjameš v Kristusa,
ampak imaš celo neverjetno možnost,
vstopiti v Njegovo zavest,
vstopiti v Njega.

Naj ti povem kako lahko to storiš.
Preprosto.

Prav s tem vdihom svojega hrepenenja,
ki si ga zdajle vdihnil
in prav s tem izdihom svoje zahvale Njemu,
ki si ga prav zdajle izdihnil,
lahko to storiš v vsakem prihajajočem trenutku.

Podaljšuj ta in prav tak trenutek v večnost
in v tem enem trenutku zdaj,
se ti bodo zagotovo odprla tvoja nebesa,
odprla se ti bo Kristusova zavest
in ob pravem času boš prišel na pravo
zunanje in notranje srčno mesto. :)

In župnik je rekel:
»Jezus je bil kontroverzna osebnost. Poglejte kaj je rekel:
» Če kdo pride k meni in ne sovraži svojega očeta, matere, otrok, bratov, sester in celo svojega življenja, ne more biti moj učenec.«???

Piše: Miran Zupančič

Premnogim mladim in malo manj mladim iskalcem resnice se naše Sveto pismo ne zdi pomembno. Starejše zelo krščanske generacije, misleče generacije ( stari starši) so jim vsiljevale Sv. pismo. Tako za mlade resnice ni v dogmah, ampak v celoviti univerzalni podobi stvarjenja. Toda tudi v tem obstaja nevarnost zavajanja in stranpoti.

Pojmi, kot so univerzalni nauk, Sveti spisi ( Sveto pismo) so velikokrat pomešani med seboj. Sveta pismo je kljub vsemu del svete govorice(Besede), ki je na nek način spet del absolutnega univerzalnega nauka. Ta nauk je univerzalna "knjiga", v kateri je opisana celotna pot in prihodnost človeštva.

To vsekakor ni materialna natisnjena knjiga posebno učenega človeka, ampak je v eteričnem finejšem svetu tu okoli nas vtisnjen razvojni načrt za svet in človeštvo. Za to vpeljan-posvečen" bralec" lahko v tem vidi sledi popolnega vdiha in izdiha Stvarnika. Iz teh etrov lahko geniji, vidci in jasnovidci dobivajo vpogled v tok stvari. To pa je seveda proces, ki traja korak po koraku, milijarde let. Tako"bralec" lahko v tem zasleduje prav do današnjih dni tudi razvoj vsake posamezne duše.

Tako sveta govorica ali Beseda obstaja iz vseh delov absolutnega univerzalnega nauka, ki je narejen tako, da je razumljiv različnim
rasam, narodom in kulturam. Mnogo tega se je ohranilo kot ustno izročilo. Nekaj je zapisano in duhu časa ustrezno obarvano. Sveti spisi, Sveto pismo, je združitev izkušenj ljudi, ki so živeli po zakonu - Stara zaveza in pričevanje o poti duše k odrešenju - Nova zaveza.

Definicija umetnosti
Umetnost je ustvarjanje (čist) čiste + zdrave duhovne hrane(lepote,harmonije,zaznavnih užitkov,kozmičnega reda...), s sintezo:
duha+telesa
neba+zemlje
ideje+materije

na genialen(originalen) način.

Umetnost = kar te dviga, osvobaja, čisti, relaksira, uči, daje(užitek,pozitivno energijo...), razvija...... .

Definicija ljubezni
Zvezdna energija kroži, dokler sta partnerja čista=prevodna.

Definicija človeka (glej vrednote človeške družbe), ki je vedno dostojen:
1. Ko je sam, (ko ga “nihče” ne vidi)
2. V privatnem življenju
3. V javnem življenju

Največja vrednota je življenje!!!!

Ni dovoljeno ga:
1. Ogrožati
2. Jemati(sebi ali soobstoječim, soobstoječemu)

(Matejev evangelij 18,20)
Piše: Miran Zupančič


"KJER STA NAMREČ DVA ALI SO TRIJE ZBRANI V MOJEM IMENU, TAM SEM SREDI MED NJIMI!"

Vsak človek je energijsko polje. Ko je večje število takih energijskih polj povezano, nastane veliko mogočno energijsko polje ali skupinsko telo (v hermetizmu se imenuje tako telo"egregor"). Vsako združevanje takih ali drugačnih skupin v interesne povezave povzroči krepitev teh skupnih polj in njihova moč raste. Izražanje političnih stališč, stavke in mednarodna tekmovanja jasno kažejo, da lahko postane takšna moč nepredvidljiv dejavnik moči.

Tak skupek energij in njihovih polj so proizvod civilizacije. Primanjkuje pa jim Božanske modrosti, zato pa temelji nijhova hierarhična zgradba na strahu pred življenjem, pred drugimi in pred smrtjo. Vendar ko enkrat obstajajo, pritegnejo takšna polja po magnetnem zakonu vse, kar potrebujejo zase in odbijajo vse, kar ni v njihovem interesu.

Na podlagi svoje parazitske strukture se morajo samoljubno potrjevati na škodo svojega stvarnika in vzdrževalca. Poleg tega so podvržena njihanju, ki ga povzročajo spreminjajoča se žarčenja v vesolju in človeku. Eno žarčenje se povečuje, drugo pa zmanjšuje. Energije se pretakajo sem ter tja, močnejše obvladujejo šibkejše in jih tudi preživijo. Kolo življenja pa se vrti in kar je bilo spodaj, pride na vrh in kar je bilo na vrhu, zdrsne navzdol. Tak je zakon Fortune. Tako pravzaprav ni nič novega pod Soncem. Spreminjajo se le oblike in se prilagajajo točki, na kateri se nahaja človeštvo na svoji poti skozi Vesolje.

Duhovščina, država in kmetovalci sledijo misli padca: ubiti ali dati ubiti vse, kar se ne ujema z njihovim konceptom

Dejansko lahko pridemo do spoznanja, da vsa nesreča prihaja od duhovščine. V njenih rokah je, da državno oblast duši ali ji da svobodo – odvisno od tega, ali je to cerkveni instituciji v dobro ali ne. Tako je uspela, da na državo lahko vpliva, kakor se ji ljubi. Na ta način je duhovščina državo potegnila za sabo in temu primerno deluje na podložnike, na cerkvene vernike.
Cerkvena ne-sreča npr. ukazuje, naj živali obrav- navamo kot brezdušna bitja, kot brezpravne, podvržene brutalni cerkveni veri, ki pravi, naj jih ubijemo ali jih tako dolgo redimo v živalskem getu, dokler niso zreli za zakol, da bi jih nato mrhovini podvrženi cerkveni verniki použili.

Hierarhično razmišljanje, ki izhaja iz duhovščine, vsebuje na koncu kot zadnjo postajo, kot končno točko, vedno smrt. Iz tega je jasno razvidno, kaj je v ozadju: misel padca, ki ima za cilj razkrojiti vsako življenjsko obliko in iz preoblikovane energije - kajti nobena energija se ne izgubi - narediti novo predstvariteljsko energijo. Model, razkrojiti vse, kar je Večni ustvaril, je hierarhično razčlenjen po stopnjah in vedno vodi k ubijanju.
Misel padca, demonska volja padca, je ne-duh, ki je vel v vseh časih na področjih vplivanja, oblasti in vladavine vsakokratnih farizejev in pismoukov. Jezus iz Nazareta je naslovil na farizeje Svojega časa nadvse razločne, jasne in nedvoumne besede, ki jih še resnične, očitno „neolepšane“, najdemo v današnji Bibliji pri Mateju v 23. poglavju. Med drugim je Jezus rekel:
„Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker ste podobni pobeljenim grobovom, ki se na zunaj zdijo lepi, znotraj pa so polni mrtvaških kosti in vsakršne nečistosti. Tako se tudi vi na zunaj kažete ljudem pravične, znotraj pa ste polni hinavščine in krivice.
Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker zidate grobnice prerokov in krasite spomenike pra- vičnih in govorite: če bi mi živeli v dneh naših očetov, ne bi sodelovali z njimi pri prelivanju krvi prerokov. Tako spri- čujete sami proti sebi, da ste sinovi tistih, ki so umorili preroke. Le do- polnite mero svojih oče- tov! Kače, gadja zalega, kako boste ubežali pek- lenski pogubi?“

Piše: dr. France Susman

Einsteinov zakon groze

Pred mitičnim ali realnim vesoljnim potopu so preroki opozarjali, da bo prišlo do tragičnega konca vseh ljudi, če se vsi skupaj ne spremenijo. Noe in njegovi so bili pravični kot nepokvarjeni potomci pravičnega Abela in pravičnega Seta. Ali je Noe sledil živalim, ali je sam vedel in čutil, kaj prihaja - odšli so tja, kjer je bilo preživetje možno. Tisti kraj so poimenovali Noetova barka. Potem, ko so se vode umaknile, Noe seveda ni žrtvoval rešenih živali, ampak je sklenil zavezo - mir z živalmi in bogom. In ta je rekel, da ne bo več dopustil vesoljnega cunamija - seveda dokler bi ljudje živeli, kakor so živeli in učili Set in njegovi potomci do Noeta. Bojda so se v 14. rodu po potopu tako pokvarili, da je živalski svet do danes v strahu in trepetu pred največjo zverino - človekom.

Neskončna groza, ki jo seje človek, je prerasla v pobijanje in morijo, ki ga z besedami opisati ni mogoče. To se da čutiti v klavnicah, v zraku, morju in gozdovih. Albert Einstein je študiral vsakodnevno grozo, ki se širi ob vsaki uri na tem planetu iz klavnic in laboratorijev s poskusi na živalih in prišel do zaključka, da obstaja fizikalni zakon EPW Einsteinian Pain Waves - Einšteinovi valovi trpljenja. Ti se po klanju nikakor ne morejo kar tako razbliniti (ob indijskem oceanu so sedaj kraji, kjer je jokanje in pritoževanje v etru tako močno, da nekateri ljudje nočejo tam živeti). V 50 letih sem učil na univerzi v Paragvaju in takrat so ljudje govorili, da je v pragozdu Čako med Paragvajem in Bolivijo slišati streljanje in vpitje še 20 let po strašni vojni med tema državama. Groza se iz klavnic in iz bojnih poljan širi po določenih fizikalnih zakonih in se nekje razbremeni kot "naravna katastrofa". Ta zakon naprej razvijata dva indijska profesorja fizike.

Neverjetno kako veliko katolikov in ostalih kristjanov misli,
da Jezus bodisi sploh ni krščeval,
ali pa je krščeval z vodo tako kot Janez Krstnik,
kar je seveda ena velika in navadna laž
in vsekakor hudo daleč od resnice.

Pa pojdimo po vrsti in poglejmo kaj o tem pravi Sveto Pismo:

Jn 3,22
»Potem je šel Jezus s svojimi učenci na judejsko podeželje,
se tam zadrževal z njimi in krščeval.«

Torej kdo še pravi, da Jezus ni krščeval???

Kaj je Jezus rekel svojim učencem glede njegovega krsta si lahko prebereš v Apd 1,5 ;
»zakaj Janez je krščeval z vodo, vi pa boste v nekaj dneh krščeni v Svetem Duhu«.

Kdo pa je lahko krstil Jezusove učence v Svetem Duhu,
če ne sam Jezus???

Piše: Miran Zupančič

Ko govorimo o »zdravem razumu«, vsi dobro vemo, kaj to pomeni. Bog je prvotnemu človeku dal modrost in zdrav razum. S tem pa spoznamo najgloblje vzroke za človeško trpljenje, saj je človek že pred neizmerno daljnim časom izgubil svoj zdrav razum. Sedanji človekov razum je resno bolan in vidno propada. Celotno energijsko polje glave se je spremenilo in običajne človekove zmožnosti v tej naravi so le popačena podobo preteklega sija.

To nam v življenju vsak dan bolj potrjuje ta žalostna dejstva in nastalo je zelo zmedeno in težko stanje. Zato si lahko predstavljamo, kaj je apostol Jakob menil z vprašanjem: Kdo med vami je moder in razumen? (Jakobovo pismo, 3,13). Presenetljiv odgovor na to vprašanje se glasi: Nihče ni razumen! V tej naravi dvojnosti in nasprotij nima nihče sposobnosti zdravega razuma. Zato ni nihče povezan z absolutno modrostjo. V tem smislu so pomembne tudi besede Jezusa Kristusa, ko je dejal: Nihče ni dober, niti eden! Za ugotavljanje globljega spoznavanja tega problema obstajajo različni tipi ljudi.

Prvič – kulturni človek, ki se je že dolgo ukvarjal s kultiviranjem svojih razumskih sposobnosti. V našem padlem stanju, v katerem se človeštvo nahaja na Zemlji, je naša sposobnost razuma vedno odvisna od dražljajev, ki nanjo delujejo od zunaj. Ker pa tej sposobnosti razuma manjka vpliv Logosa – Besede in zmožnosti kundalini energije, zavzemajo pravila, domneve, zemeljske kulturne reakcije, kot vsa verska in tudi druga špekulativna čustva, mesto popolnega vedenja, modrosti. Zato se je razum prisiljen razvijati v določeno smer.

Nasprotno energijsko polje indoktrinacije, „cerkveno krščanstvo“. „Pravična vojna“ in „upravičeno“ ubijanje

Čas je, da mnogi spoznajo to, kar jih veže, da bi nato v svojem življenju pospravili in postali resnično svobodni.
Kot čista bitja imamo absolutno svobodo, ker izpolnjujemo Božjo voljo; to je svoboda volje v Njegovem zakonu, ki obsega vse dobro, lepo in plemenito. Zakon svobode je v nas in kot bitja v Bogu smo in ostanemo svobodni. Če pa človek krši zakon ljubezni do Boga in do bližnjega, do enosti in svobode, ki je njegova božanska dediščina, kateri torej večno pripada, potem sam nosi posledice in se veže na svoje vzroke, ki po nepodkupljivem kavzalnem zakonu začnejo učinkovati.
Kar je človek spremenil v velikem redu, Božjem stvarstvu, katerega zakonitosti veljajo tudi v zemeljskih, materialnih pojavnih oblikah, povratno učinkuje v drugem svetu, v katerem je duša po telesni smrti. Zakon setve in žetve, ki nas opozarja na reinkarnacijo, je Božja pravičnost in ne nazadnje Njegova velika ljubezen, ki daje človeku in duši priložnost, da oprosti in nezakonita dejanja popravi, da bi se osvobodila teže in bremen, ki smo jih naložili svoji duši. Če smo grešno očistili, izbrisali krivdo, to povzroči, da duša in človek više zanihata - kajti vse je sevanje, je nihanje - da bi se takrat, ko pride čas ločitve od telesa, lahkotno in zanosno vrnila v večno kraljestvo, ki je naša večna domovina.
Reinkarnacija, ponovno utelešenje, daje novemu človeku torej možnost, da napake, ki jih je naredil v prejšnjih življenjih, v tej inkarnaciji spet popravi, torej poravna.
Prava svoboda je neomejena, vseobsegajoča in prisotna v vsem, v vsakem človeku in v zakonih narave. Resnično svoboden je samo tisti človek, ki živi v Božjem zakonu.

Marsikatera strahopetna šleva se zaveda, da je Staro zavezo duhovščina ne le iznakazila, temveč izkoreninila. Kljub temu se nanjo opira takrat, ko ne more več obvladati svojih agresij. Kdor čuti, da svojih agresij ne bo mogel več brzdati, postane nosilec orožja. Tak človek svojo puško vse prerad usmeri na živali, ki jih je svetni aparat oblasti diskvalificiral v splošno priznane tarče, do katerih si je prilastil vso „pravico“, da jih kolje in strelja, kakor nanese, bodisi v gozdu in na polju bodisi v klavnicah.
Vratolomni akrobati agresij potrebujejo opravičilo za ubijanje živali. Podporo dobivajo od somišljenikov in farizejev mesa, ki vsi tulijo z volkovi za dobro užitka - proti materi Zemlji, za oblast in za tiste, ki so z njo obsedeni.

Prvi korak k obvladanju samega sebe je utišanje vseh zunanjih dejavnosti, tako uma kot telesa. 15 do 30 minut zvečer pred spanjem in zjutraj pred začetkom vsakodnevnih opravil uporabi naslednjo vajo, ki ti bo, če se jo boš potrudil narediti, prinesla čudeže:

Zagotovi si, da te ne bo nihče motil. Ko postaneš zelo tih, glej in občuti svoje telo, obdano z zaslepljujočo Belo Lučjo. Prvih pet minut, ko ohranjaš to sliko, spoznaj in občuti povezavo med zunanjim jazom in Mogočnim Bogom v sebi. Svojo pozornost osredotoči na srčni center, ki si ga predstavljaj kot zlato sonce.

Naslednji korak je zavestna potrditev:

Zdaj radostno sprejemam polnost Mogočne Božje Prisotnosti - Čistega Kristusa.

Občuti velik sij Luči. Povečuj ga v vsaki celici svojega telesa vsaj naslednjih deset minut. Nato zaključi meditacijo z Odredbo:

*
JAZ SEM otrok Luči!
Ljubim Luč!
Služim Luči!
Živim v Luči!
JAZ SEM zaščiten, razsvetljen, oskrbovan in ohranjen z Lučjo!
Blagoslavljam Luč!
*

Na sliki: Prvi vegetarijanci so živeli v sožitju z vsemi živalmi.

Moris Hoblaj (diplomirani teolog in sociolog, pisec cerkveno kritičnih člankov) je rojen v Štrukovcu pri Čakovcu na Hrvaškem. Gimnazijo je obiskoval v Zagrebu, študij filozofije – teologije in sociologije pa v Zagrebu in Münchnu. Danes živi v okolici Würzburga ter se ukvarja s proizvodnjo vegetarijanske hrane. V prostem času piše cerkveno kritične članke za časopise. Iz Cerkve je namreč izstopil kot teolog – učitelj verouka, ker je prišel do zaključka, da je Katoliška cerkev s svojo hierarhično – absolutistično ureditvijo in s svojo okorelim dogmatskim naukom daleč od tega, kar je učil Jezus iz Nazareta. Po njegovih besedah se da iz biblije jasno ugotoviti, da je bil Jezus iz Nazareta demokrat in pacifist in da ga je zaradi njegovega nauka tedanja duhovniška kasta preganjala s pomočjo oblasti in ga na koncu razpela na križ. »Mislim, da bi se Jezusu iz Nazareta to zgodilo tudi danes, če bi se pojavil npr. v Vatikanu in zahteval to, kar piše v Bibliji, namreč da spoštujemo samo enega Svetega Očeta, ki je na nebu ali da ljudje nehajo klati in jesti živali,« pravi naš sogovornik.

Ali je Bog s peto božjo zapovedjo: »Ne ubijaj!« imel v mislih samo ljudi ali tudi živali? Težko si je namreč predstavljati Jezusa, ki napeljuje ljudstvo h klanju in mučenju živali!
Bog je popoln in če reče »ne ubijaj«, misli s tem vse, kar živi in občuti. Ta zapoved namreč zajema vse, kar se giblje v življenjski moči – tako ljudi, kot tudi živali, v širšem smislu pa tudi rastline. Da Bog ne želi, da ubijamo živali, nam je oznanil po svojih prerokih. Tako na primer najdemo zapisano pri Izaiji: »Kdor ubije vola je tako, kot da je ubil človeka.« Zanimivo je, da katoliška cerkev ne spoštuje tega dela biblije, pač pa je za klanje živali in proti vegetarijancem. V srednjem veku, v času inkvizicije, je celo preganjala in pobijala vse verske skupnosti, pri katerih je bilo vegetarijanstvo del njihovega verskega prepričanja, npr. manihejce, katare, bogumile in še mnoge druge. Znano je, da so pripadniki teh skupnosti iz prepričanja in spoštovanja Življenja v živalih nasprotovali vsakemu mučenju in uživanju živali.

Piše:Miran

To kar je v človeku notranje, ne more nikoli umreti, tako je ustvarjen vsak človek, zato lahko veruje v Boga in Ga ljubi. Tako se poveže z Njim s pomočjo notranje vere in ljubezni, a združiti se z Bogom, pomeni živeti večno.

Znotraj nas živi duhovni človek; zunanji-vidni je tisti, s čimer dela vse kar pripada veri in ljubezni. Notranje je to kar je duhovno, a zunanje je to kar imenujemo telo, ki je urejeno za koristne namene v zunanjem svetu; to telo odvržemo, ko umremo...Notranje, ki se imenuje duh , je zgrajeno za koristne namene v duhovnem svetu in ta duh nikoli ne umre. To notranje je potem dober duh in angel, kadar je bil človek za časa življenja na zemlji dober, a hudi-zli duh, če je bil človek v tem svetu pokvarjen in hudoben!

Človeški duh se po smrti fizičnega telesa pojavi v duhovnem svetu v človeški obliki (na oni strani se bomo zopet prepoznali), prav v takšni, kot je bil za časa življenja na zemlji. Prav tako uživa, sposobnost vida, sluha, govora in občutkov kot je to v tem svetu. Ohrani tudi vse sposobnosti mišljenja, hotenja in delovanja kot za časa življenja na tem svetu. Fizično telo zapusti, ko umre in ga nikoli več ne prevzame.

Tako kot tudi ne rabiš nobenega zdravnika.
Ko si zlomiš roko, si jo sam lepo namestiš nazaj.
Ko imaš luknjo v zobu, si jo seveda lepo sam izvrtaš in zacementiraš. :)

Jezus je dobro vedel kdo in kaj v svojem življenju in srcu je,
pa je kljub temu na svojo željo obredel vse žive mojstre Perzije in Indije,
da bi se kaj naučil od njih in da bi njih naučil to kar on zna in ve???
Na koncu se je pa še dal simbolično fizično krstiti Janezu Krstniku, mar ne???

No danes je mnenje nekaterih, kot tudi mnenje Cerkve,
da je Jezus ves čas do svojega tridesetega leta
lepo doma pridno z Jožefom tesaril,
dokler se mu ni kar naenkrat zabliskalo in zazdelo,
da je zdaj pa že prišel njegov čas pastirstva,
in čas, da si nabere svoje zveste ovčice???

Veliko jasnovidcev med njimi tudi Levi in Edgar Cayce,
sta opisala Jezusovo pot v Perzijo in Indijo,
o tej njegovi poti je napisano veliko knjig,
v Indiji pa še po dva tisoč letih obstaja Jezusova ločina,
ki sledi njegovemu učenju.
Oni ga imenujejo kar Isa Masi.

Oče naš, ki si v nebesih:

Najprej se vprašajva kaj so nebesa?

Zate so lahko karkoli, kar si pač lahko zamisliš ali predstavljaš,
lahko pa so tako kot zame prehod
v drugo frekvenco, ali dimenzijo,
so vrata skozi katera lahko vstopim ne da bi se fizično sploh premaknil.

Kje so nebesa?

Zate so lahko kjerkoli, zgoraj spodaj, kjerkoli si pač želiš,
lahko pa so tako kot zame tudi zate vedno v tukaj in zdaj
v občutenju te božanske frekvence,
v občutenju notranje svetlobe,
v občutenju poslušanja notranjega zvoka
in če jih ti še ne čutiš znotraj sebe,
se boš pač moral(a) še malo potruditi v svojo notranjo smer.

Oče naš stvarnik je Vseprisoten, Vseznajoč in Vsemogoč kajne?

Zdaj pa se vprašajva, ali je mogoče Oče naš tudi v peklu???