Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
nedelja, 16. januar 2005 @ 06:06 CET
Uporabnik: Tatjana Malec
Je vranec nocoj iskrivo odvihral
čez negibne strehe v zvezdnato noč.
V jutru svetlobnem je naenkrat obstal
v srcu razpočen, zategnjen v obroč.
Drvel je v krogu, preskočil prostorje,
s pljuskom je namočil razbrazdano njivo,
čez sedlo duha je krilil vpet v viharje,
z ognjem v srcu poskakoval je igrivo.
Zaslišim topot konja v genih spomina,
v galopu se zruši, ko um pesek obzida,
v puščavi zaslišim spev beduina,
oblakom in dežju se v Sahari izmika.
Iskri se kamen, tali se podkev, čevelj kopitom.
Širi se zubelj, sonce za obzorjem je zagorelo,
v duši mravljišče, domovanje črnih termitov,
v jedru celic je lunino seme kamen vzklilo.
četrtek, 13. januar 2005 @ 05:55 CET
Uporabnik: MATHEA
Srce junak
Je duša zavpila
Luno razbila
Mlečne sokove nesramno polila
Da pluje zdaj ladja
Brez jader
Zgubljena
Na nebu ne sveti več zvezda nobena.
Pa srce vztrajno luno kašira
Mlečne sokove s slamico nabira
Eno po eno zvezde prižiga
Da pluje spet ladja življenja veselo
Kot prej še nobene ni nikdar ujelo.
torek, 11. januar 2005 @ 06:26 CET
Uporabnik: Dušan
Pozdravljen dan
Si še malce zaspan?
Sonce, hvala za tvoj topli nasmeh
Po zemlji, ljudeh.
Tvoji luči za vse
Kar raste ali cvete.
Dober dan, dobri ljudje,
Kako vam gre?
Pozdravljeni ptički,
Pa mucki in psički,
Pa trave in rože, kako,
Vam je prijetno, lepo in toplo?
Ljudje, ne hitite,
Hvaležno se dne veselite!
Lep da bomo imeli,
Bodimo hvaležni in veseli…
nedelja, 9. januar 2005 @ 07:12 CET
Uporabnik: Tatjana Malec
Iz tebe je tekla čista voda med skale,
v njej so živele besede in molitev,
z jezikom tišine v metuljevih krilih.
Bil si z mano in jaz sem bila s tabo,
bila sva ljubezen v breznih vesolja,
bila sva med planeti spokojnega molka,
v morjih brezpotij sem prehajala vate
in iskala svoje in tvoje radosti
in ti si našel zlato stezo v meni,
poljubil si goro, ko si prihajal vame
in jaz sem ti dala jezero in bel lotosov cvet,
da si sanjal o čistih rosah sveta
in gladinah, ki zrcalijo večnost v tebi.
sobota, 8. januar 2005 @ 05:29 CET
Uporabnik: stojči
V vsakem človeku je vgrajen,
magičen računalnik izpolnjujočih želja
in to je prav tisto tvoje mrežno srce,
ki povezuje vsa druga srca.
Ono izpolnjuje tvojo ljubezen,
ki je ne more kupiti noben denar,
ono izpolnjuje tisti tvoj mir,
ki se ne da niti kupit niti prodat,
samo ono ti nudi srečo, če si berač.
sreda, 5. januar 2005 @ 06:44 CET
Uporabnik: Tatjana Malec
Slišala sem glasbo v drevesu srca,
štropotanje dežja iz oči neba,
bučanje in grmenje slapov v duši.
Z rokami iztegnjenimi v satje
sem nihala na valovih svojih sanj.
Utripale se ognjene veke noči
in me vabile v skrivnosten vrt domišlije.
Tam je ležal ključ v svoji samotni zadostnosti,
v svoji pripravljenosti, ki se prebuja za nalogo,
da se bo lepota duše razcvetela,
kot čisto lepotno čustvo ali prečiščena
občutljivost v prebujajočem se preobilju,
ko se bo razžarelo sonce v meni.
V vetru sem slišala vznemirljivo zgodbo,
šepetanje morja v zrcalih božje podobe
in pomikanje spomina iz njegovega šumenja
skozme pikajoče s slanim želom ose
v jadra krvi in jeklo mojega značaja.
ponedeljek, 3. januar 2005 @ 05:15 CET
Uporabnik: Tatjana Malec
Ne reci mi, da je bilo čustvo zaman.
Z nasmehom je gostovalo pri meni
in žarelo zarjo skozi pore oblakov.
Bilo je za odtenek svetlejše od sonca,
kapljica sreče na mojem rokavu,
snežinka, ki vzdihne preden se utopi
v misel zdramljeno iz spanja.
Božalo je zvezde svetleče sredi noči,
ležeče na mojih ramenih in stenah srca,
poganjalo je trenutke skoz hrepenenje,
z navdihom je prižigalo iskre v breztežnost,
se dvigalo z urnimi krili visoko v obzorje,
z belino galeba skoz spektrum neba
je obšlo šumenje morja in vsebine morskega dna,
da bi ptice v jatah priletele na cilj.
sobota, 1. januar 2005 @ 06:00 CET
Uporabnik: Tatjana Malec
Skozi vonjave vrtnice v tekočini hrepenenja,
se moje telo pretaka po nevidnih žilah srca
in oči vstopajo v oaze, ki me sprejemajo
v svoje izvire z okusom izgubljenih slasti.
Svet sedi na težki gmoti, ko se vode bistrijo
in odhajajo skoz svetlobo moje kože.
Po delčkih sekunde, ure in dneva
sem sestavljala dojetje radosti iz umikanja
in odrinjenosti v mnoštvo utekočinjene spolnitve.
S kakšno neverjetno silo me je odpihal veter
skoz cvetočo vrtno uto očiščeno strasti.
Še nočnemu nebu se ni bilo treba zrcaliti v mojih očeh.
Bila sem odveča stvar v podobah tihožitja,
pregnetena v kvasu sanj in ob belem dnevu samosti,
spolzim zaspano osrediščena in izvrtinčena
v osi svojih misli, ki jočejo sonce in zvezde
v božjo košaro dobrih namenov in želja
v neskončnem bivanju mene v zamejenih gibih,
ki mu osuplo čudenje in strmljenje odmerja
mesto skoz kalejdoskop spoznanja.
petek, 31. december 2004 @ 06:28 CET
Uporabnik: Dušan
Že dolgo je tega
kar sem stopil na pot
in drsel proti robu…
Tam ni več hotenja
ne iskanja
in ne veselja
ena sama velika travma je.
Hoja po takem robu
je kot bi tlačil črepinje
krvaveli pa bi tudi drugi.
Prehod ni enostaven
vsi dvomi in strahovi
ali zame sploh je?
Zakorakal sem
po varni poti
izkušen v negotovem včeraj
zavedajoč se
zdaj je
danes je!