NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 
Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.

Vpiši se ali pošlji email na: soncna@pozitivke.net.
Več o sončni pošti >>
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 20.000 bralcev.

 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 NOVO PRI NAS  

ČLANKI

5 novi Članki v zadnjih 24 urah

KOMENTARJI BRALCEV
zadnja 2 dni

  • Kaj vaš smeh govo... [+3]
  • Na grajskem dvoru [+2]
  • Politika

  • TRACKBACKS zadnja 2 dni

    Ni novih trackback komentarjev

    POVEZAVE zadnja 2 tedna

    Ni nedavnih novih povezav

     Aktualno  


     Mesečni koledar  
    Dogodki te strani

    četrtek 29-jun
  • Lent: 29. Folkart (Bot, Cro, Geo)

  • petek 30-jun
  • Predavanje - Odstiranje znanj prednikov

  • sobota 01-jul
  • Izmenjevalnica na prostem

  • nedelja 02-jul
  • Jaka Smerkolj: Vsaka drama je upornica

  • petek 07-jul
  • Srečanje z Bracom v Opatiji

  • sobota 08-jul
  • Srečanje z Bracom v Opatiji

  • nedelja 09-jul
  • Srečanje z Bracom v Ljubljani

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Vsi smo eno Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 18. oktober 2004 @ 03:33 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Poezija, pesmi in verziBog je poslal neodprto pismo,
    naslovil ga je name zate,
    jaz ti izročam sadež ljubezni,
    ti ga odpri in ga použij.

    Si opazil, da v meni izroča sebe,
    ne vem zakaj vztraja v meni
    in prek mojega spoznanja prisluškuje
    kako njegov zvok odmeva v tebi.

    Namenil ti je droben trs in cvet,
    da prisluhneš njegovi rasti,
    da zveš, kako rastejo njegove korenine
    v tebi in prek mene pijejo rose neba.

    Ne vem, ali si ustvarjen iz pepela zvezd,
    da se v meni oživlja tvoja ljubezen
    in ne vem zakaj se podarjaš meni,
    da prek sebe občutim tebe.

    Beri dalje (241 besed) 5 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 10.19.04 @ 15:16 z titanic 
    | More

    Privid Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 16. oktober 2004 @ 06:28 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Poezija, pesmi in verziZamišljam si, da sem kresnica iz bele svile,
    da sem kozmični angelski okrasek vesolja.
    Nocoj se bom zarisala s črto v širna prostranstva,
    zarisala bom sebe v vse krivulje vesolja
    in razprla srce in vse moje kipenje v njem.

    Skoz svetlobni let svoje duše bom praluč
    z božansko avro v vsemirskem etru sanj,
    bom zametek upov v vseh svetovih in bitjih,
    razdeljena v nasprotje svojega zemeljskega obraza,
    razprta s svojim duhom čez zidovje svojih sadov.

    Moje peruti bodo prosojne in svetle kot zvezde
    in jaz bom s razprtimi rokami krilila navzgor,
    se dotaknila angelov, sonca in neba,
    bom prižigala ogenj do zadnjega diha
    v svojem letenju po prostranstvih duha.
    Odtise Zemlje si bom prikovala na noge,
    gene človeške in zemljevide osončij,
    da vedela bom od kje sem doma.

    Beri dalje (168 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Nemočno srce Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 16. oktober 2004 @ 06:03 CEST
    Uporabnik: nice-girl

    * Poezija, pesmi in verziZlomil si mi srce, čeprav sem te rotila, da mi pusti sanjati.
    Ni ti bilo vseeno zame... veš da boli...
    Zakaj me nisi mogel sprejeti vsaj za trenutek? Ne bi mi smel dajati lažnega upanja, nikoli!
    Potem mogoče ne bi padala, kot padam sedaj.
    Moje srce je nemočno, boli me, celo duši!!
    Moja zvezda je ugasnila, noči so spet dolge in
    melodija v vetru je za vedno izginila.
    Nekoč te hočem zopet prijeti za dlan, do takrat pa te bom le čakala.
    Sedaj le še zrem v nebo in čakam, da bom kje ujela zvezdni utrinek.
    In veš kaj si bom takrat zaželela?
    Da bi se tisti dnevi ponovili in tokrat ostali za vedno...

    0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Revščina Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 14. oktober 2004 @ 06:25 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Poezija, pesmi in verzi Ne dvigaj se prah bede nad mano
    v tem nemirnem vrtincu življenja!
    Mar ne vidiš, mar ne občutiš, človek,
    da v razmajanih hišah živijo ljudje
    s prgišči slepečih oblakov nad sabo,
    ki kot zagonetni jadralci iščejo sebe
    med smetišči in svetišči razkošja.
    In upanje teh ljudi se je v svet vselilo
    s pahljačo milijonov izrazov in potreb,
    ki držijo uzde trpljenja v svojih rokah.

    Mlačen dež je tiho potonil vanje,
    laži so jim odžejale lahkoverne sanje
    o obnovi vsakdana s smisli radosti
    in voljo moči, ki je skrčena in gola
    vstopala mednje s prekletstvom nasprotij,
    ko revščina in obup se zagrinjata nadnje
    in zajedata v majhno krušno rezino,
    hostjo človeške ljubezni, ki jim pripada.

    Beri dalje (88 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 10.14.04 @ 11:34 z Tatjana Malec 
    | More

    Moj ego Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 13. oktober 2004 @ 06:34 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Poezija, pesmi in verziKaj ti bo ego, duša moja,
    v teh dolgih urah samote?
    Ko mi je najbolj običajna misel
    zasijala iz srca,
    si se ti samovšečno oplajal
    in sedel na vlak
    svoje ozkotirne železnice
    in jaz sem se tedaj
    z močjo svojih rok poslovila
    od tebe in ti si se znašel
    v eksplozivnem veselju
    zelene oaze sredi puščave.

    Ne bom ti govorila skoz horizont
    z besedami, ki so že izgubljene.
    Molčimo o molku,
    ne trošimo zanj besed!

    Beri dalje (114 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Ljubezen je praznik vsak dan Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 11. oktober 2004 @ 05:19 CEST
    Uporabnik: titanic

    * Poezija, pesmi in verziNos kot organ, te tu ne zazna,
    oko in razum te ne prepozna
    roka ne objema tvojega telesa,
    vse je v mislih, tu so nebesa.

    Srce odprem, pogledam v nebo,
    zazrem se v daljavo - kako je lepo.
    Kot čutim v srcu, tako se mi zdi,
    če ljubim, živim, kot za praznične dni.

    1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 10.12.04 @ 10:04 z titanic 
    | More

    Moč ljubezni Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 10. oktober 2004 @ 06:53 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Poezija, pesmi in verziŽe skoraj vsak vzdih je ljubezen,
    je zeleni grm, ki vzdrhti,
    je vročična belina udov narave,
    je s skrivnostjo življenja
    oplemeniteno dihanje celic,
    poigravanje vetra navznoter s svilo
    in gubami njene voljnosti,
    zaganjanje pomladi s plapolanjem
    v počasnem presketanju ognja.

    Nenaseljni prostori ponižnosti
    in lok otrple mavrice v meni
    strmi v nebo in angele,
    ki posedajo po skalah vesolja.
    Pomikajo se z oblaki med gmotami
    hrepenenja in prihajajo z znamenji
    v izlivih dežja in potešitvah.

    Beri dalje (330 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 10.10.04 @ 14:31 z stojči 
    | More

    Srečanje svoje duše na hodniku Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 9. oktober 2004 @ 06:12 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Poezija, pesmi in verziBilo je neke nedavne noči.
    Medtem ko sem iskala harmonijo,
    sem na hodniku srečala svojo dušo,
    ki je plavala neslišno kot zračna toplota.

    Z zenicami svojih oči se je približevala.
    Na prvi pogled sploh ni dajala videza
    popolnosti in mladostne iskrivosti.
    Imela je strogo simetrično obliko,
    a ob robu jo je krasil majhen ornament.
    Imel je obliko srca.

    Kakor lepe poteze nekoga je bil ta ornament.
    Zaradi loka mostu spektrnih barv
    se je vzpenjala v njem mavrica duše.
    Ta mavrični lok je dolgo spreminjal
    in oblikoval njeno obliko in njen pogled.

    Kakor spomin nanj je bil njen razmislek
    o gibčnosti duhovne virtuoznosti,
    napolnjen z veseljem srčne privzdignjenosti.
    Nato se je v duši zračnih vibracij
    oglasilo krožno središče - os gibanja
    in izdahnilo z nasmeškom besedo,
    ki je imela alkimistični pomen.

    Beri dalje (175 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 10.09.04 @ 14:31 z stojči 
    | More

    Ko bom pogum imel Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 8. oktober 2004 @ 05:35 CEST
    Uporabnik: mlakar

    * Poezija, pesmi in verziKo bom Pogum imel...bom z orlovsko močjo
    globoko v Nebo pripet , sam Vase poletel .

    Obseg Peruti bom razširil v Sončev splet
    in drzen se podal v vrhove himalajske,
    pripravljen na izziv,
    da v hladu tibetanskih zvezd - otrpnem,
    kot Spomin sam nase .

    Z levim krilom bom pobožal Sveto hišo,
    z desnim se še više bom pognal v Nebo.
    Svoj utrip Srca, če bo treba
    za vekomaj zapišem v Odmev gora...

    Pobotan s Sabo, z Zvezdami, z Ljudmi...
    za vselej strah izdihaaaam !

    Milena , generacijo moja

    3 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 10.08.04 @ 12:39 z en_bk 
    | More

    Prozorno tkivo Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 5. oktober 2004 @ 06:42 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Poezija, pesmi in verziTo stkano tkivo mojih oken
    me uči spoznavati
    kaj v ospredju mene je,
    kaj v prostoru vidim,
    kaj je po dolžini ulice,
    kako se vrste arhitekture,
    kako po ulici hodijo ljudje,
    ali zunaj sije sonce
    ali oblači.

    To moje malo okno - oko
    me uči spoznavati,
    kaj znotraj mene je,
    kaj v duši vidim,
    kaj je v njeni prostornini,
    kaj po dolžini življenja sem bila,
    kakšne arhitekture duha
    se v meni vrste,
    kako se znotraj mene
    odzivajo ljudje
    in kako se jaz odzivam njim,
    ali znotraj mene sije sonce
    ali oblači.

    To prozorno tkivo,
    ki gleda skoz mene
    sta oko
    in moje srce.

    ...o0o...

    2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 10.06.04 @ 11:50 z stojči 
    | More

    Ljubezenska Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 4. oktober 2004 @ 06:04 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Poezija, pesmi in verzi(posvečena D. & B.)

    Položil jo je na belo preprogo,
    še nikoli ni videl tako lepih oči,
    osupnil je ob vsakem njenem vzdihu,
    bila je angel silnejša od sanj,
    ki pluje kot nebeško zlato,
    skoz ocean oblakov v njegovo srce.

    Bila je svetloba, nebeški izdih,
    bila je hči razcvetele ljubezenske igre Boga,
    bila je svetloba spletena iz žarkov
    v cvetnih udih glasbila nebes.

    Beri dalje (78 besed) 12 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 10.05.04 @ 17:33 z arlena 
    | More

    Slovo v pozdrav Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 3. oktober 2004 @ 06:54 CEST
    Uporabnik: jaka

    * Poezija, pesmi in verzi Včasih rekel je le da,
    sam da svet se fajn ima,
    začel je peti tudi ne,
    da le živeti se začne.

    A zdaj le v sebe se ozre,
    s tišino tam preglasi vse.

    6 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 10.07.04 @ 14:39 z titanic 
    | More

    Sem voda Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 3. oktober 2004 @ 06:40 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Poezija, pesmi in verziSem voda, ki diha
    z globokimi kanjoni v sebi.
    Sem voda, ki se pomika
    skoz tihe zazrtosti,
    skoz melanhonijo duše,
    ki sledi notranjim vzgibom srca.

    Sem voda, ki hiti s svojimi tihimi
    drobnimi občutljivostmi
    in s svojim nimirnim iskanjem smeri,
    prek izsušenih dolin in prek sebe.

    S tančico človeške kože razprta,
    z očesom vodnih kapljic zazrta,
    s svojim tokom hoče naprej
    samonikla v tolmunih duha.

    Sem voda, ki se dotika vesolja
    z ritmi plime in oseke ljubezni,
    sem prostornina in površina,
    sem topografija v nastajanju
    in snov, v katero je potopljeno telo.

    Beri dalje (102 besed) 3 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 10.03.04 @ 22:39 z stojči 
    | More

    V srcu sem doma Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 3. oktober 2004 @ 06:27 CEST
    Uporabnik: titanic

    * Poezija, pesmi in verziŽelim biti sama s seboj,
    želim se umiriti in poglobiti,
    da bom zmogla bolj ljubiti,
    - bom sama, a samo nocoj.

    Ne, ne bežim pred ljudmi,
    ki se jim dobro ali slabo godi.
    Želim biti sama, da našla se bom,
    da pridem ponovno in najdem svoj Dom.

    Dom je v meni, v tišini in miru.
    Kjer ljubezen se čuti, tam sem doma,
    kjer je prostor za mene, za tebe
    in čas - za Boga.

    Ne rabim besed, ne misli imeti,
    Kaj mi bo hrup in smeh in sijaj.
    Danes ne rabim razvratno živeti,
    nocoj potrebujem le Božji smehljaj.

    1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 10.03.04 @ 10:17 z Tatjana Malec 
    | More

    Molk Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 2. oktober 2004 @ 06:06 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Poezija, pesmi in verziMolči, molči! Ne govori!
    Besede tvojega molka
    ti berem iz oči.
    Tvoj molk pove več
    kakor tisoč besed,
    besed, ki ne bolijo,
    besed, ki ne skelijo.

    Tvoj molk niso bele strani.
    Besede tvojega molka
    na znotraj v tebi žarijo,
    so tihe besede,
    ki znotraj v prsih ne spijo.
    Označujejo z molkom pomene.
    Pomene, ki so tako drugačni
    od mnogih izrečenih besed,
    besed, ki jih poznajo pisave,
    besed, ki jih poznajo izgovorjave.

    Beri dalje (169 besed) 3 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 10.02.04 @ 22:42 z titanic 
    | More

    Kje so sreča, raj in nebesa Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 2. oktober 2004 @ 06:02 CEST
    Uporabnik: titanic

    * Poezija, pesmi in verziVeliko ljudi ne ve kako,
    najti pot iz teme, ko jim je hudo.
    Nekaj pa takih je, ki to zna,
    saj imajo podporo in ljubezen Boga.

    Ko veš kam se obrniti, ko rabiš pomoč,
    ko veš kam moraš iti, po poti gredoč.
    Ko zaupaš v srce in Boga, ki je v njem,
    hodiš naravnost v božji objem.

    Do tam pa je daleč in dolga je pot,
    polna veselja, sreče in zmot.
    Pot je trnova vsa in boleča,
    ko prideš na cilj, te čaka tam sreča.

    Kje je cilj in kdaj ga bom dosegel,
    se človek sprašuje v bolečini.
    Zakaj nisem srečen že tu in sedaj,
    ne znam tu živeti, pa hočem v raj.

    Beri dalje (138 besed) 3 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 10.03.04 @ 11:01 z stojči 
    | More

    Tvoja notranja luč išče tvoj razum Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 1. oktober 2004 @ 06:33 CEST
    Uporabnik: stojči

    * Poezija, pesmi in verziPoslušaj me dragi človek,
    preden se ti za vedno stemni,
    spoznaj znotraj sebe ne mojo,
    temveč tvojo notranjo luč,
    ki že ves čas išče tvoj razum,
    ker to si, od vseh tvojih ti,
    še najbolj pravi ti.

    Skozi dih stopi z njo v stik
    in jo z vso pozornostjo neguj,
    kot svoj najdražji srčni biser,
    kot svoj notranji dušni dragulj,
    da ti na oni strani smrti ne bo žal,
    ko se bo tvoja zavest oddaljila od nje,
    od tvojega, najžlahtnejšega ti, ki si ta mir.

    Če v sebi vidiš svojo notranjo luč,
    potem ne rabiš Njegovo pomoč,
    če pa ne, poišči tistega človeka,
    ki ti pri tem opravilu lahko pomaga.
    Človeka spoznaš skozi svoje srce,
    da lahko končno vstopiš v svoj eter,
    v tisto vibracijo, ki ni od tega sveta.

    Ti pri tem opravilu lahko pomagam jaz?
    Do določene mere da.
    Od tam naprej,
    pa moraš,
    ti sam.

    stojči Stojan Svet

    9 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 10.02.04 @ 13:55 z opazovalec 
    | More

    Doživetje vrnitve Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 1. oktober 2004 @ 06:19 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Poezija, pesmi in verziČlovek sem,
    visim na krvnu vesolja,
    nihče ni tam pozabil moje telo,
    ki se iz veke v veke ponavlja.
    Sem načrt ali breztežno naključje?
    Nič ne sporoča substanca
    iz izvirkov zavesti,
    ki jo pije iz luči,
    ko polzijo po hrbtu predjaza
    premočrtno v točko,
    kjer sem upiral oko,
    da spletel bi gnezda
    svoje modrosti.

    Moja domovina je tam,
    kjer je brezčasna gotovost
    in sprošča božanstvo v sebi,
    ko čaka na večnost
    neuničljivega v duši,
    vesoljni palači svetlobe duha.

    Beri dalje (60 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Vse kar ni ego, naj se v tebi zbudi Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 27. september 2004 @ 05:44 CEST
    Uporabnik: stojči

    * Poezija, pesmi in verziTako kot je Bog znotraj sebe spal,
    tako znotraj tebe miruje in spi
    tvoja ljubezen in tvoje sovraštvo,
    ki se z dna tvojega srca lahko zavrti,
    in izbruhne iz tebe kot vulkan, ali tornado.

    Ljubezen ni ego, sovraštvo pa je,
    luč v tebi ni ego, tvoja tema pa je,
    resnica ni ego, tvoja laž pa je,
    dobrota ni ego, tvoja kraja pa je,
    Umirjenost ni ego, tvoj nemir pa je.

    Vse kar je ego, naj v tebi zaspi,
    vse kar ni ego, naj se v tebi zbudi.

    stojči Stojan Svet

    63 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 10.14.04 @ 16:03 z opazovalec 
    | More

    Nerojeni Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 26. september 2004 @ 06:56 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Poezija, pesmi in verziVidela sem svetlobo z mnogimi bitji
    in slutila ljudi, ki jih niso sklenili roditi.
    Gole in osamljene otroke sem videla.
    Videla sem nemočne otroke.
    Otroke, ki jim nebo ni bilo naklonjeno.
    Otroke z izgubljeno sledjo življenja.
    Otroke, ki so prišli umirat
    v človeško telo.

    Preveč oblakov je na nebu,
    ki se ne znajo smehljati
    in prepustiti soncu svoj čas.
    Videla sem breztelesne otroke,
    nevtelešena dihanja,
    neizrečene želje in ljubezen.
    Vonj po plenicah in srajčkah
    je izginil v neodžejani ljubezni,
    prvinski ljubezni matere.

    Beri dalje (111 besed) 6 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 09.28.04 @ 18:42 z Tatjana Malec 
    | More

    Ko se beseda konča Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 26. september 2004 @ 05:58 CEST
    Uporabnik: titanic

    * Poezija, pesmi in verziKo se beseda konča, se misel nadaljuje,
    kot oblaček po vesolju potuje.
    Slabe misli ustavimo in preženimo,
    dobrim stvarem - prostor naredimo.

    Vse se v glavah naših dogaja,
    vse vesolje, vse kar se nam v srcu poraja.
    Svet lahko spremenimo, prav mi,
    tisti, ki sebe spremeniti želi.

    Želim biti dobra in zdrava in vse,
    kar mi po božji naravi gre.
    Vse kar namen in pomen ima ta,
    da bom koristna in božja vsa.

    Vsak človek je božji otrok,
    vsak ima možnost in vzrok.
    Vsak, ki želi biti miren in srečen,
    vsak, ki želi si v srcu biti večen.

    0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Okno Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 25. september 2004 @ 06:27 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Poezija, pesmi in verziOkno v sobi se mi je zavesilo
    in poševno stalo na steni.
    Zdelo se mi je,
    da me nekaj sprašuje
    skoz skrivne smisle,
    skoz neskončne hodnike,
    skoz okno v drugi
    razsvetljeni izbi.

    Okno je nabreklo
    in posalo luna.

    Bilo je nabodkano okno
    z mojimi pogledi in tipi,
    skoz katere sem uhajala jaz.

    Na oknu je viselo poševno srce.
    Sanjski duh ga je razvajal
    v razkošju čutne sile.
    V majhni srajčki je pripelezal
    iz svoje postelje
    in igrala je glasba -
    nočni nokturno.

    Beri dalje (48 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Igra dveh Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 25. september 2004 @ 05:59 CEST
    Uporabnik: jaka

    * Poezija, pesmi in verziOpazi zdaj ti,
    svetova res dva.

    Kot ženska in moški,
    oba mi ljubljena.

    Ko on ima le moč,
    priskoči njej ves na pomoč.
    In ona se smehlja,
    ker car on biti zna.

    Bahati pa se on ne sme,
    kar igra dveh ti že pove.
    Saj pride tudi dan,
    ko ona mu ponudi dlan.

    Tako je,
    pesem življenja je to bila,
    ki vse do večnosti se peti zna.

    0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

      Hitro iskanje  
    Podrobnejše iskanje
     Aktualno  


     Prijava uporabnika ? 
    :

    :

    Nisi registriran uporabnik? Registrirajte se.
    Si izgubil svoje geslo?
     Pomoč  
    Klikni za pomoč pi registraciji.

     Zanimivo branje  


     Mesečni horoskop  

    Klikni sliko za vstop na mesečni horoskop .

    Klikni za ogled horoskopa

     SLIKA TEDNA  

    Klikni sliko za povečavo.

    Klikni sliko za povečavo.

     Deli optimizem...  

       Če so vam
       pozitivke.net
    všeč?

       In jih imate res, res radi.
       Potem je prišel čas,
       da zanje poveste
       tudi svojim prijateljem.

       Vaš e-naslov:
     
     

       Prijateljev e-naslov :
     
     

       


     Druženje  

    Imaš vprašanje?
    Bi se rad pogovarjal?
    Delil znanje z drugimi?

    Vabimo vas, da obiščete različna področja na forumu svet pogovorov.

    Akutalno doma in globalno
    Osebna in duhovn rast

    Zdravje in prehrana
    Knjige & Filmi & Slike & Glasba
    Ekologija in gaja
    Dodaj svojo idejo za boljši svet
    Kje ti (si) lahko danes pomagamo?


     Na liniji so:  
    Gostje: 70

     Vreme  

    Vreme
    Več o vremenu

     Opisi in navodila  

    * Uredništvo

    Pomoč in navodila za obiskovalce Pozitivk
    * Če prijava ne deluje
    * Kje, kaj in kako na pozitivkah
     
    Predlogi, vprašanja, ideje:

    * Vprašanja za uredništvo
    * Ideje in predlogi za boljše pozitivke

    Navodila za članke in dogodke

    * Navodila za objavo člankov na pozitivkah
    * Navodila za objavo dogodkov na pozitivkah

    Opisi Pozitivk in Sončne pošte

    * O Sončevih pozitivkah
    * Namen in cilji pozitivk
    * Sodelujte pri ustvarjanju
    * O Sončni pošti

    Oglaševanje

    * Oglaševanje na pozitivkah
    * Objava dogodkov

    Pozitivke so ustvarjene v GeekLog 1.4.x!

    Sodelujte z nami pri ustvarjanju najboljšega časopisa v Sloveniji.

    Dobrodošli

     Podpirajo nas  

    Sponzor projekta Sončeve pozitivke je:


    TiPovej, Zavod za ustvarjalno družbo




    Slovenija je s 1. majem 2004 postala članica Evropske unije. Pozitivke so za objavljanje člankov s področij biotske raznovrstnosti in podnebnih sprememb prejele finančno podporo programa, s katerim želi slovenska vlada prispevati k obveščenosti, razumevanju in javni razpravi o članstvu v EU ter o vseh posledicah članstva za življenje slovenskih državljanov in državljank. Program obveščanja izvaja Urad vlade za komuniciranje.

    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2017 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,52 seconds