NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    V srce sprejemam to krasno daritev Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 20. julij 2005 @ 05:47 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    V srce sprejemam to krasno daritev – poletje
    in vsaka kaplja morja v brezmejnem prostoru
    mi prinaša neko sporočilo:
    modrosinji lesk neba mi govori,
    da sta nebo in morje eno,
    da je nebo v meni brezglasni vrtinec
    in da morje trka ob obrežje mojega srca
    in nosi s sabo čoln, ki ima hrastov značaj.

    Ko pride čas v meni hrast ozeleni
    in topla sapa maestrala mi govori
    naj zaprem oči, vdihnem globoko
    in izgovorim vzvišeno besedo: življenje.

    V sebi slišim glas vzdrhtelega travnika,
    nikdar potešene želje morja,
    na sebi čutim prvine soli, ki puščajo sled
    na mojih očeh, licu in rokah.
    Preštevam krušne drobtine dobrote,
    spočete v barvah jutranje zarje
    speče v odgovorih poletnega dneva.

    Beri dalje (134 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Tukaj sem! Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 17. julij 2005 @ 05:48 CEST
    Uporabnik: navihana

    Tu sem, da razveselim.
    Tu sem, da ljubezen podarim.
    Odpuščam in se učim.

    Jaz sem tu,
    da med ljudi sejem smeh..
    Tu sem, da kažem iskre v očeh.

    Tukaj me potrebujejo tako.
    Vsakič drugačno in nikjer enako.
    Jaz sem tu, da premagam oviro vsako.

    Tu sem, da ljubim vse,
    Kar je pred menoj.
    Da pozabljam slabe strani življenja in se spomnim dobrih le.

    Tukaj sem,
    za ljudi in sama zase.
    Tu sem, da mislim na druge
    in čisto malo tudi nase.

    Beri dalje (54 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 07.25.05 @ 18:02 z navihana 
    | More

    Pesem mojemu sinu Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 17. julij 2005 @ 05:43 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    Ko gledam tebe sin in moja dva vnuka
    pomislim na setev in žetev.
    Pred sabo vidim prešerno njivo zeleno
    in ne vem kako naj ji dam pravo ime.
    Ves trud in ljubezen seva iz nje.
    Težko jo je opisati in imenovati v eni besedi,
    ker je vse valovanje rastočega žita
    že veter s spomini s sabo vzel.
    Na stebelcih se šibi zrelo klasje
    in seme teži k rodovitni zemlji navzdol.

    Sklenjen je krog: ljubeča žena, otroka in ti.
    Namesto klasja ti oči govorijo,
    kot sončni žarki podnevi žarijo
    in kot kresnice luč se ponoči iskrijo,
    ko plavajo iskre veselja v tvojih očeh.

    Čas, mir in rodovitnost so v tvojih dlaneh,
    njiva zori in valovi v lastno kri.
    Vse se pomika naprej. Ni vzvratne poti!
    V žile sem ti otroku vlivala napotke srca,
    kako se prejeto ljubezen naprej družini preda.

    Beri dalje (257 besed) 3 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 07.18.05 @ 17:34 z Tatjana Malec 
    | More

    Zelene poti Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 16. julij 2005 @ 05:13 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    Krhek okrušek svoje duše sem ti dala.
    Bila je le prošnja, kakor napisano pismo,
    v katerega je bil priložen še košček srca.
    Ta svoj posebni občutek sem doživljala
    kot prebujanje, šepetanje mladosti v meni.
    Bil je tisti čudoviti dar, ko metež sreče
    napolni dlan in te nauči razumeti hip
    kako združitev misli napolni dušo z veseljem.

    Izrečene besede so vzpostavile ravnotežje
    med obrežjem, morjem in nebom.
    Bile so kakor kapljice čiste vedrine,
    ki krožijo obrnjene proti soncu
    in se ustavijo pod senco drevesa,
    da se ne bi izgubile,
    v večnost zapisane vodi, znoju
    in žejnemu pesku.

    Beri dalje (69 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Poletni dan Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 14. julij 2005 @ 14:48 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    Jutro me je pozdravilo
    in zarja mi je pobožala veke,
    ki so se prilagodile svetlobi.
    Še pomislila nisem,
    da bo vroč poletni dan
    tako oznojil in utrudil ljudi,
    izsušil cvetno gredo
    in da bodo gibi in njegova govorica
    težki, vroči, soparni in dušeči.

    Niti pomislila nisem,
    da bo ta dan pordečil češnjo,
    ji naložil lepoto ljubezni
    in jo daroval mojim očem.

    Ta dan je privabil ptiče,
    hrošče, čričke in ljudi.
    Stegnila sem dlan,
    da vanjo narava odloži svoj sadež.
    Rdeč pomen, ki ga je ta dan
    temu dogodku zapisal,
    sem shranila v srce.

    Beri dalje (94 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Ti potrebuješ Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 14. julij 2005 @ 14:23 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    Nobeno bentenje te ne bo odrešilo jeze,
    noben strah te ne bo rešil z roba prepada,
    nobeno tavanje po mraku ti ne bo prineslo žarka svetlobe.
    Ti potrebuješ notranji glas, notranjo pesem,
    notranjo melodijo, ki se bo vzpenjala vse višje
    in višje s svojim akordom – tako visoko,
    da boš dosegel svojo oplemeniteno stopnjo harmonije,
    ki je galebu podarila bela krila
    in svoboden let čez brezmejno morje.
    Ti potrebuješ radost, ki te vedri
    in nič več ne misli na skrbi,
    ki ne potrebujejo hrupa v tvoji duši,
    skrbi, ki potrebujejo pozabljenje
    na pomene nepomembnih stvari.
    Ti potrebuješ moder odgovor,
    ki ne pozabi povedati, da si sam sebi vodnik
    in da se zateči vase pred samim seboj.

    ...o0o...

    0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Misli Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 14. julij 2005 @ 12:59 CEST
    Uporabnik: MATHEA

    Kako daleč si.
    A ko pogledam vase,
    si tu z menoj.
    ....

    Nič ne rečeva.
    veter dela valove,
    so odgovori.
    ....

    Vrti se vrti,
    na palici telesa
    svilena misel.

    0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Zahvalnica Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 14. julij 2005 @ 05:42 CEST
    Uporabnik: Alan_New






    Hvala vsem stvarem okoli mene, vetra tihemu šepetu, vsem živim bitjem, sonca žarkom poživljajočim in dežju in snegu, ki padata z neba. O, ve ptice na nebu, z vami letim! Pajki v zidovih, skrivam se z vami! Drevesa, z vami rastem od zemlje do neba! Sonce in planeti, z vami zjutraj vstajam in živim. Vse popolno je in na mestu, tam, kjer mora biti; in srečen in hvaležen za življenje sem vsemu.

    0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Trubadur Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 13. julij 2005 @ 06:31 CEST
    Uporabnik: stojči

    Tudi sam sem trubadur,
    pišem prav o tistem nič,
    v katerem vendarle nekaj je,
    v katerem je moj navdih,
    v katerem je moje vse,
    v katerem je moje srce.

    Tisti, ki zaznajo ta nič,
    se mi zahvalijo za ta stih,
    in znotraj sebe odkrivajo,
    njegov večen božanski izvir.

    Tudi tvoj božanski duh,
    potrebuje svoj večen posluh,
    potrebuje te notranje veze,
    da ne končaš spet v nevednosti
    in ti je vse do tvoje smrti,
    spet vse brez veze.

    Najdi ga,
    na čigar besedah,
    ti zazveni srce !

    Amen

    stojči Stojan Svet

    0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Prevrnjeno podstrešje Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 13. julij 2005 @ 04:44 CEST
    Uporabnik: MATHEA

    Prevrnjeno podstrešje diši po prahu.
    Odsev odprtih spominov nagajivo ščegeta
    drhteče nosnice.

    V trenutku me objame toplina.

    Ne neučakano,
    temveč z belo porcelanastim nasmehom,
    nabiram v košaro pojoče kristale

    in sonce skozi lino boža spečega mačka

    in tvoj klobuk

    2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 07.17.05 @ 00:32 z MATHEA 
    | More

    Človek(i) Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 12. julij 2005 @ 23:38 CEST
    Uporabnik: MATHEA

    Puhasti fikus (i)
    na konici kozmosa
    pokončno stoje.

    Odtisi duha,
    odtrgani, zlomljeni,
    vpijajo sonce.

    Časovna vlakna
    na planetu dihanja.
    Snežijo zvezde.

    0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Ti si vodnjak Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 12. julij 2005 @ 10:26 CEST
    Uporabnik: stojči

    Ti jaz in vsak,
    je mira ljubezni vodnar
    in mira ljubezni vodnjak.

    Marsikateri je presušen,
    marsikateri je zasut,
    marsikateri vodnjak je,
    kot kanta za smeti,
    v katero človek meče,
    svoje najslabše stvari.

    Iz njega takrat zasmrdi
    in človek lahko zboli.

    Kakšen je ta tvoj vodnjak?

    Je znotraj tebe dovolj čist,
    da se v njem srečujeta,
    vsa tvoja ljubezen in mir?

    Beri dalje (51 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Spomini Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 10. julij 2005 @ 05:15 CEST
    Uporabnik: titanic

    Zajahala bi oblak,
    in z njim poletela v višine,
    videla bi vse, jutri in včeraj.

    Videla bi vse svoje spomine.

    Vidim lahko tudi tako,
    da stojim trdno na tleh,
    vse kar mi je bilo hudo,
    vse, kar je sreča in greh.

    Pogledam v sebe, v svoje srce.

    Pogledam kaj delam,
    kdo sem, kako mi je ime.
    Potopim se v srčne globine.

    Tam vidim vse svoje spomine.

    6 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 07.12.05 @ 18:18 z pozitiva 
    | More

    Metulj me je vzel Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 10. julij 2005 @ 04:40 CEST
    Uporabnik: navihana

    Stric metulj me je vzel.
    Čisto potiho se je priplazil,
    se zabubil in preobrazil,
    me vzel in z menoj odletel.

    Nisem ga slišala priti,
    ali on je mene slišal.
    Nisem ga videla priti,
    ali on je mene gledal.

    Ko je želel odleteti,
    so njegova krila nežno zadrhtela,
    a niso uspela.
    Niso bila še pripravljena svetu se odstreti.

    Žalostno je poskušal,
    a na koncu počakal.
    In ni minilo veliko časa,
    postala sva prijatelja.

    Beri dalje (74 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 07.10.05 @ 08:54 z stojči 
    | More

    Tvoje srce je tvoj pravi otrok Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 9. julij 2005 @ 10:40 CEST
    Uporabnik: stojči

    Resnično četudi si,
    lahko,
    da še vedno nisi...

    Kajti stanje prave biti,
    je nasprotje,
    od tvojega stanja imeti.

    Tvoje stanje imeti,
    je lahko nasprotje,
    od tvojega stanja
    notranje poleteti.

    Tvoje stanje imeti,
    je lahko nasprotje
    od tvojega upati si.

    Beri dalje (50 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 07.09.05 @ 16:09 z navihana 
    | More

    Tvoje razumevanje ljubezni Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 9. julij 2005 @ 10:26 CEST
    Uporabnik: stojči


    Ko boš čutila,
    da je ljubezen,
    tvoje življenje,

    Da je to dajanje
    in sprejemanje
    vse iz globin tebe,

    Boš razumela tudi
    svoje hrepenenje

    Boš razumela tudi,
    vse ostale ljubezni.


    stojči Stojan Svet

    1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 07.09.05 @ 14:57 z stojči 
    | More

    Ne boj se... Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 9. julij 2005 @ 04:43 CEST
    Uporabnik: Scout Girl

    Nasmeh na obrazu...
    iskra v očeh...
    upanje v srcu...
    ogenj v dlaneh...

    Pa misliš,
    da to ni mogoče?
    Ne verjameš v belo,
    misliš, da vse je temno?
    Se ti zdi, da vse veš,
    ko nekdo na tvojo ramo se zjoče?
    Si ne upaš enkrat
    zares poleteti v nebo?

    Beri dalje (37 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Ali se spomniš? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 8. julij 2005 @ 17:33 CEST
    Uporabnik: navihana

    Se še spomniš,
    kako si prihajal k meni,
    se še spomniš,
    kako si me zgrešil?

    Se še spomniš,
    kako si se potem vračal?
    Ali se spomniš,
    kje si me našel?

    Se še spomniš,
    kako sem te prepričevala?
    Se še spomniš,
    kako si se hitro vdal?

    Ali se spomniš,
    kako si poskrbel zame?
    Se še spomniš,
    kako je bilo takrat?

    Beri dalje (73 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Podobnost s Thorndikovimi mačkami Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 8. julij 2005 @ 17:12 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    Ti molčiš.
    Kamen, na katerem si sedel
    je spregovoril.
    Zrušeni kamen je napisal zgodovino.
    Ob kamnu si sam kamen postal.
    Telesno in čustveno nevtralen.
    S pomanjkanjem svetlobe.
    Kamen s smrtno barvo v sebi.
    Kamen je tvoja duša.
    Kamen je tvoja misel.
    Iz apnenca je tvoje lice.
    Gospodar neizgovorljivega sveta si.
    Zakaj delaš toliko senc,
    zakaj postavljaš toliko omejitev?
    Kamorkoli stopim so pregrade
    kamnite pregrade in zidovi.
    Koliko sledov zapuščaš za svojimi
    umrlimi zvoki, ko padaš in zadeneš.

    Beri dalje (95 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 07.09.05 @ 19:50 z Tatjana Malec 
    | More

    Salonar Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 8. julij 2005 @ 17:09 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    Salonar je padal v praznino
    in nikoli več ni dosegel vodoravne ceste,
    da bi nogo obul in znova shodil.

    Salonar je s svojo konico tipal
    kje so še ovire
    in kje v področju časa je ples.

    Če bi salonar hotel nogo poiskati,
    bi vedel, da ni zaman deževalo oko to poletje,
    ko je mazurka zdesetkala poskočni čas.

    Če bi salonar vzel svetilko v roko,
    bi videl kje ječi bosa noga,
    ki je v škrlat obarvala utrujeno kožo.
    Odmaknil bi kamenje, ki ga je nosila
    cesta v rokah mladih dlani
    in šel bi skoz razbitine nekega večera,
    ki je imel na vesti krvavi madež v čevlju.

    Beri dalje (178 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 07.09.05 @ 19:00 z Tatjana Malec 
    | More

    Izbrisane roke spomina Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 8. julij 2005 @ 16:40 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    Ko si odhajal
    zakaj nisi vzel
    s seboj spominov
    zakaj si ostajal tu
    z nasmejanim obrazom
    zakaj si ostajal tu
    z istimi glasovi
    zakaj si dopustil
    da pljuskajo
    izgovorjene besede
    v obraz
    zakaj si zapustil
    prstne odtise na duši

    Ne oziraj se
    ne glej nazaj
    okenske šipe
    so okamenele
    ne boš več videl skoznje
    bilo je davno
    tisoč svetlobnih let je
    odtekle so želje iz srca

    Beri dalje (161 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 07.09.05 @ 18:51 z Tatjana Malec 
    | More

    Zaljubljenost, oh kako huda bolezen je to Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 8. julij 2005 @ 16:17 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    Spala sem pa me ni pustilo v miru spati.
    V mojih prsih je začelo biti tuje srce.
    Kako je to, da je bitje prebudilo moj spanec,
    kako je to, da se je tuje srce prikradlo v tišino
    in sprožilo tak nemir v meni?

    Čigavo je to tuje srce,
    ki je padlo kakor slap razpenjene vode vame?
    Jaz ga nisem klicala in tudi vabila ga nisem,
    nisem se ga dotaknila s prsti.
    Po medicinski logiki ga nisem videla
    in tudi poznala nisem njegovega tkiva.

    Zakaj je planilo vame kot riba iz vode,
    saj ve, da ne znam narečja njegove krvi.
    Mar ne ve, da je eno srce človeku dovolj?
    In to tuje srce je spolzelo po mojih žilah
    in se me polastilo. S kakšno pravico
    je napolnilo vse kotičke znotraj mene
    in iz mene izvabljalo posiljene želje?

    Beri dalje (223 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 07.09.05 @ 18:42 z Tatjana Malec 
    | More

    Skrivnosti srca Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 8. julij 2005 @ 05:18 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    Srce je ves svet v tvojem telesu,
    srce je rdeča jagoda v jutranji rosi,
    srce je nasmeh, zaljubljen v studenec,
    srce je koča, v kateri se je zgodil čudež.

    Srce je ves spomin in vse vedenje,
    ki prekriva vse strehe sveta in polja
    ter s svojimi velikanskimi leputami dobrote
    podarja toliko cvetnih daril ljudem.

    Srce je sposobno sprejeti toliko bolečine
    in razdajati toliko tolažbe in usmiljenja,
    prizanesljivosti in dobrohotnosti,
    da se razda do poslednjega utripa.

    Beri dalje (71 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

      Hitro iskanje  
    Podrobnejše iskanje
     Aktualno  


     Prijava uporabnika ? 
    :

    :

    Nisi registriran uporabnik? Registrirajte se.
    Si izgubil svoje geslo?
     Pomoč  
    Klikni za pomoč pi registraciji.

     Zanimivo branje  



     Mesečni horoskop  

    Klikni sliko za vstop na mesečni horoskop .

    Klikni za ogled horoskopa

     SLIKA TEDNA  

    Klikni sliko za povečavo.

    Klikni sliko za povečavo.

     Druženje  

    Imaš vprašanje?
    Bi se rad pogovarjal?
    Delil znanje z drugimi?

    Vabimo vas, da obiščete različna področja na forumu svet pogovorov.

    Akutalno doma in globalno
    Osebna in duhovn rast

    Zdravje in prehrana
    Knjige & Filmi & Slike & Glasba
    Ekologija in gaja
    Dodaj svojo idejo za boljši svet
    Kje ti (si) lahko danes pomagamo?


     Na liniji so:  
    Gostje: 94

     Vreme  

    Klikni

    Več o vremenu

     Opisi in navodila  

    * Uredništvo

    Pomoč in navodila za obiskovalce Pozitivk
    * Če prijava ne deluje
    * Kje, kaj in kako na pozitivkah
     
    Predlogi, vprašanja, ideje:

    * Vprašanja za uredništvo
    * Ideje in predlogi za boljše pozitivke

    Navodila za članke in dogodke

    * Navodila za objavo člankov na pozitivkah
    * Navodila za objavo dogodkov na pozitivkah

    Opisi Pozitivk in Sončne pošte

    * O Sončevih pozitivkah
    * Namen in cilji pozitivk
    * Sodelujte pri ustvarjanju
    * O Sončni pošti

    Oglaševanje

    * Oglaševanje na pozitivkah
    * Objava dogodkov

    Pozitivke so ustvarjene v GeekLog 1.4.x!

    Sodelujte z nami pri ustvarjanju najboljšega časopisa v Sloveniji.

    Dobrodošli


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 2,04 seconds