Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
petek, 30. september 2005 @ 05:24 CEST
Uporabnik: Tatjana Malec
(Istrske podobe: Godd luck!))
Le kaj ribiči ob morju govorijo?
V duši jih gotovo nekaj muči.
Pred očmi jim vode Jadrana valovijo,
hladijo zagorele in razgrete grudi.
Le kaj govore istrska dekleta?
Sem ter tja veter po zalivu jih zanaša,
v ribiške mreže burja se zapleta,
nemirna je obala naša.
Le zakaj se vznemirja naše sinje morje?
Naše morje, ki je spremljalo Istrane
na ladjah, ki so odpeljale na odprto morje,
svetilnik rdečeok tedaj je jokal v obzorje.
sreda, 28. september 2005 @ 09:03 CEST
Uporabnik: SkY DanCeR
Našel boš
pitno vodo
v izviru svojega srca
in blaženosti duha
ko razum
ne bo nespremenljiv
od večnosti neulovljiv.
In jaz bila
na krilih tvojega srca
v obzorje večnosti
te popeljala
v ekstazi združenih teles
zdaj sva
vse do nebes...
Samo prepusti se
odpri oči,
videl boš
kaj univerzum ponuja ti...
ponedeljek, 26. september 2005 @ 11:07 CEST
Uporabnik: Tatjana Malec
Hvala za povabilo na kavo, prijatelj!
Z vsem srcem svojega bistva
te bom s svojim pripovedovanjem malo zabavala
in potešila tvojo radovednost kaj počnem.
Povem ti, kako sem danes,
kako izgledam v dananšji podobi.
Ne glej mojega oblačila, ne sprašuj me
kaj sem si kupila in kam bom šla na dopust.
Za seboj imam celo odisejado tavanja,
vmes pa sem se tudi malce smejala.
Vendar to niti ni tako pomembno: smeh,
saj veš od zibelke do krste ga je nekaj vmes,
brez smeha enostavno ne gre.
ponedeljek, 26. september 2005 @ 10:10 CEST
Uporabnik: smiley7
Dan, ovit v sivo membrano Časa,
V katerega je ujet Tvoj Trenutek.
Tu je;
Osamljen čaka,
Da ga rešiš s svojim Namenom
In ga preko Domišljije popelješ
Na drugo stran Mavrice.
Skrivnosti, ki čakajo,
Da jih razkriješ…
Življenje, ki najbolje vé,
Kaj potrebuješ
In ki se Ti razdaja na vsakem koraku,
Ob vsakem pogledu,
Z vsakim Vdihom…
Vzemi ga…!
Osvobodi Trenutek in ga spremeni v Večnost,
Dokler igraš Igro, ki ji praviš –
»Moje Življenje«.
petek, 16. september 2005 @ 05:03 CEST
Uporabnik: smiley7
Iz notranjosti sije radost...
Začutim jo kot trenutek,
Ki me prevzame -
Občutim njeno moč...
Razočaranje in strah - stara znanca,
Izgubljata se proč...
Skozi mavrični sij oblik in podob
Tisočletja bledijo kot sanje,
Iz katerih se počasi prebujam.
Tam nekje se sliši Tvoj glas---
Rad bi ga ujel!
Enostavno tako -
Ne zato, da bi "Tebe" imel
Ujeto v življenju, ki ga igram
Temveč zato...
Enkrat nastopil bo dan,
Ko več nihče ne bo sam!
četrtek, 15. september 2005 @ 07:34 CEST
Uporabnik: Tatjana Malec
Postala bom prizanesljivejša in prijaznejša
do same s seboj,
kaj ne bi, saj si me dregnil in pahnil...
Moram, moram...utihniti.
Pa ne zaradi tebe ali koga drugega.
To pride samo od sebe, kar tako
iz preproste samoumevne kreposti,
ko vidiš, da je kdo popacal vse tvoje dobro srce
in da je bilo vse rogoviljenje brez veze.
"Obvladaj se!" mi duša govori!
Pusti, da veter trga duše
in vihar krpe, ki jih meče njim v obraz.
Obrni se k oknu in počakaj,
da posije sonce in stegni levico
v znamenje sprave desnici
in bodi najčudovitejši gost življenja.