Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
sobota, 15. oktober 2005 @ 10:44 CEST
Uporabnik: Tatjana Malec
Moj kraj se opira na bergle prišlekov,
ki še ne vedo kako dihajo hiše,
kako travniki pijejo jutranjo roso
in kako je mlel star mlin v Kozjepari.
Moj kraj, ki je bil nekdaj blag in prijazen,
mi je izrekel ravnodušnico.
Zakaj mora biti moj kraj še vedno
središče mojih otroških spominov,
ki zrejo kot žirafe z dolgimi vratovi čez »brdca«
v svet stolpnic, svet miz in predalov,
v svet štirih sten, ki hlastajo po napredku.
Lističi tistih vreč mete in bezga,
ki sem jih nabirala ob Vipavi, jih sušila
in nosila v ajdovski Fructal za predelavo,
mi še šumijo v ušesu in dišijo po mojem kraju,
soncu in dežju tistih dni, ko sem si kot otrok
zaslužila prvi denar, da sem si kupila čevlje.
četrtek, 13. oktober 2005 @ 20:39 CEST
Uporabnik: Alan_New
Spet bom pisal pesmi!
Če znam in lahko,
zakaj pa ne bi?
Ne bodo se več skrivale v meni besede,
ki niso moje, ki se le sprehajajo iz uma v um,
ko jih zagrabimo strastno in rečemo: "Moje!"
Spet bom pisal pesmi,
da vam povem, kar povedati imam,
kar pokazati že znam;
kar že živim in kam grem.
Spet bom pisal pesmi,
ker potok poln je sladke vode,
spet žubori in življenje nosi s sabo.
sreda, 12. oktober 2005 @ 11:03 CEST
Uporabnik: titanic
Roka se spušča k meni vse nižje,
skoraj že čutim jo, vedno je bližje.
Povabilo naj grem že vendar za Njim,
"ne zadržuj se", pravi glas mi in spomin.
Stopi naprej brez strahu v božjem sijaju,
"ne boj se, zaupaj, bodi v raju",
vsako minuto in uro in leto trpljenja,
"izgubljaš, zamujaš nalogo življenja".
Življenje je dragoceno, če ga živiš,
če delaš dobro, misliš in govoriš.
"Bodi koristna, ne trudi se več,
ko delaš in delaš stvari, ki so odveč".
Božja pomoč je tu in sedaj,
je glas, povabilo, je močan sijaj.
"saj svetlo je, upaj si, pojdi naprej,
ni treba postavljati si nevidnih mej".
torek, 11. oktober 2005 @ 05:22 CEST
Uporabnik: Tatjana Malec
Koga vabijo ptice v gosto?
Slavčki, ki s svojim petjem ne dajo spati
ali drevesa, ki jih tako gostoljubno sprejmejo
v svoje domovanje in z ljubeznijo zibajo,
da ptice na drevesu pojo preden zaspijo?
Medtem, ko se ljudje med seboj zasmehujejo
in škrtajo svoje nezadovoljstvo z zobmi,
sem pomislila na drevo, ki raste v svoji veliki hiši.
Pravzaprav drevo je najpopolnejše živo bitje.
Drevo stoji nepremično na istem mestu
in nima nobene želje za potovanje na sever ali jug.
Drevo molči, ko ga veter otipava ali pregiblje,
ko ga veter lomi samo boleče zaječi,
molče raste, si celi rane, se širi in zeleni
in ko veter nosi njegova semena naokrog,
se drevo vetru hvaležno prikloni.
ponedeljek, 10. oktober 2005 @ 05:31 CEST
Uporabnik: obsidiana
Rada imam v otožnost potapljajoče se večere
in njih negibnost v somraku kamenja.
Nekaj vijolično mehkega je v umiranju
brezdanjih polj in širnega neba.
Sklonjena v prozornost prsti vse do joka
sanjam v tihem žuborenju gozda najino ljubezen.
V tvojem srcu sem kot baldahin pred svetiščem.
Valujoča, mehka, mirna, polna rek in daljav.
nedelja, 9. oktober 2005 @ 05:56 CEST
Uporabnik: Tatjana Malec
Izvir življenja se čez »brdce« nezvočno izliva
iz roba obzorja se čez polje v sončno jutro preliva,
da bi poiskal počitka med vinogradi v Vipavski dolini,
v nabreklih jagodah zrelega grozdja.
Oddahni se, duša, oddahni se ob spominu!
Vesela sem, da spet občutim radost podobe,
ko sonce zlati sadeže s svojo ljubeznijo
v polnost svobode rasti, da igrivo visijo grozdi
kot čudežna roka dobrote med trtnimi listi
z namnožitvami sončnih žarkov v žilah.
Nekoč me je ded čakal med trtami »Ograde«
z nasmehom tihega zadovoljstva in sproščeno.
Dolgo je stal s košaro v roki in premišljeval,
se usedel pogreznjen vase in rekel:
»Ali si videla kako se jagode na grozdih
skupaj tiščijo in druga ob drugi molče zorijo
in žarijo? Tako se mi zdijo kot naša družina.«
Ded mi je tedaj ljubeznivo utrgal grozd grozdja,
ki se je z blaženimi očmi poslavljal od svetlobe.
sobota, 8. oktober 2005 @ 05:57 CEST
Uporabnik: Nora Ša
Zagrnjena
v tančico teže mraka
postanem nemirna.
Šepetanje duhov,
od tam, kjer izviram,
me kliče
v ples noči,
v ples moči,
v ples predaje,
v ples obreda smrti jaza.
Razprostrta
z goloto stopal,
komaj čutno ližem odriv
in snujem breztežni obroč vrtenja,
čuvarja skrivnosti magije,
čuvarja prostora svetišča,
čuvarja modrosti dogodja,
čuvarja globokega transa.
nedelja, 2. oktober 2005 @ 22:05 CEST
Uporabnik: Tatjana Malec
Prežeta s prerajanjem prvin
v prostoru neznanega imena
vstopam v potopljene dvorane
z usnjeno kožo živali.
V mračnih hodnikih je bilo vse polno
udov nedokončanih ljudi,
ki so bili primešani kamnom
in nekateri so se sklenili roditi
kot konji apokalipse v ognju.
Spoznala sem tudi osebke,
ki so se spreminjali v prikazni,
prežeči na smrt drugih bitij.
In, ko so duše jokajoče prosile
za vodo in košček črnega kruha,
so nekateri sezidali steno iz njihove revščine
pred svojimi očmi in zabijali zlate žeblje vanjo,
da niso videli živali v Afriki in po kontinetnih.
nedelja, 2. oktober 2005 @ 05:10 CEST
Uporabnik: metulcica
Rada bi s teboj delila veselje, žalost, smeh, solze
S teboj bi šla na ples
Rada bi te začutila v vsej tvoji polnosti
Začutila bi rada tvoje veselje, ko si z menoj, vsak tvoj dih
Bodi moj vsak trenutek
Pobožaj me, nasloni se name, nežno me poljubi
Ni treba govoriti, ker bo namesto naju govorila tišina
Tišina=svoboda=ljubezen=nežnost=hrepenenje=neskončnost=brezskrbnost
Rada bi čutila, da sem na prvem mestu
Rada bi bila tvoja edina
Edina v tvojem srcu
Posesivnost=sebičnost
Vedno govorim kaj si jaz želim…Kakšne so pa tvoje želje?
nedelja, 2. oktober 2005 @ 05:01 CEST
Uporabnik: Tatjana Malec
Prihajam vase.
Potiho.
Ta hip.
Po kapljicah.
Pronicam skoz luč,
kakor da bi v duši čakalo
milijon semen, da vzklije.
Ena sama gostoljubnost samotni sreči
in vrtoglava rezsežnost življenja.
Vstopam proti zlatemu somraku.
V sebi nosim zamolčane besede,
ki se zlagajo v zakladnico srca,
zatopljene v hojo
po svoji svetli sanjski stezi.
Sama sem.
Sama s svojim molkom.
Sedim v svoji cvetni čaši,
pogreznjena v cvetni mešiček,
kakor mravljica prekrižanih tačk.