Izvirni slovenski model celostnega izobraževanja
Danes je 21. september in na ta 21. dan vam predstavljam Elizo kot ŠOLO za 21. STOLETJE. 21. september je tudi svetovni dan miru, je prvi jesenski dan in danes tudi dan žalovanja zaradi posledic hudega torkovega neurja.

Simbolna govorica razbesnele, od človeka nerazumljene govorice narave, ki vedno znova skuša prodreti v človekovo zavest, ker nas tako pogosto zaman opominja, da bi do nje vzpostavili tisti spoštljivi, pravi odnos, ki bi omogočal sožitje med človekom in naravo.

O neki stari ženski v vasi so pravili, da se ji prikazuje Bog. Župnik je zahteval dokaz prisotnosti tega prikazovanja. " Ko se ti bo Bog spet prikazal," je rekel, " ga prosi, naj ti pove moje grehe, ki so znani samo njemu. To bo zadosten dokaz."

Ženska se je čez mesec dni vrnila in duhovnik jo je vprašal, če se ji je Bog spet prikazal. Rekla je, da se je.

"Si mu postavila vprašanje?"
"Sem."
"In kaj je rekel?"
"Rekel je: "Povej župniku, da sem pozabil njegove grehe."

Mož je dvanajstletni hčerki ponudil, da ji plača, če pokosi trato. Deklica se je naloge lotila z veliko vnemo in zvečer je bila trata čudovito pokošena - razen nepokošene krpe trave v kotu.

Ko je mož rekel, da ji ne more plačati vsote, za katero se je dogovorila, ker ni bila pokošena vsa trata, je deklica rekla, da je pripravljena odreči se denarju, toda trave na tej krpi ne bo pokosila.

Ker je bil radoveden zakaj, je preiskal nepokošeni delček trate. Tam, prav na sredi, je sedela velika krastača. Deklica je bila preveč usmiljena, da bi šla s kosilnico preko nje.

Glavni faktor za posloven uspeh? Tri sestavine:
 
1) Delati moraš v smeri, kjer je možen razvoj. Ne moreš pričakovati, da boš z nadurami kot bolničar postal lastnik največje bolnišnice na svetu. To pomeni, da si izbral slabo smer, kjer nimaš možnosti razvoja.
 
2) V svojem poslu moraš biti dober in ogromno delati na tem, da se še naprej razvijaš in postajaš še boljši.
 
3) Potrebuješ precejšnjo mero sreče, da si ob pravem času na pravem mestu.

Piše: Anka Tavčar Prelog v novi Vivi www.viva.si

Ali ste prepričani, da poznate svojo mamo?
Odnos med materjo in hčerjo je najbolj primaren odnos med dvema osebama, ki vpliva na življenje obeh in je hkrati močno čustveno pogojen. Gre za izredno močno vez, katere pomena se pogosto ne zavedamo vse, dokler se ne prekine.

Mati in hči sta si lahko blizu in hkrati daleč. Njun odnos pa se z leti lahko spremeni. Zanimiv je primer arhitektke Veronike, ki so jo pri tridesetih, prav na začetku bleščeče kariere, dobesedno čez noč začeli mučiti napadi panike in nepopisen strah pred smrtjo. Vzrok njenih težav je bila selitev v lastno stanovanje. Dotlej je namreč živela skupaj s svojo ločeno mamo.

Spletni časopis worldnetdaily.com je pred časom objavil drugačno raziskavo kot smo jo vajeni v dnevnih poročilih. V preteklih desetletjih je med spoloma nastala večja razlika, kot jo civilizacija sploh pomni. Veliko je slišati o ženskih problemih, kar zadeva probleme moških se zdi, kot da teh sploh ni. Ali le nekaj.

V Ameriki so poskrbeli za obširnješo raziskavo sodobnega življenja kjer navajajo sledeče:
• Moški ki so prej živeli enako dolgo kot ženske, danes živijo 10 let manj.
• Navadno so fantje v šoli manj uspešni od punc.
• Veliko manj možnosti je da fakulteto zaključijo fantje kot punce.
• Smomori fantov, mladih očetov in starejših moških, so od 4 do 10 krat bolj izraženi, kot pri enakovredni skupini ženskega spola.
• Po raziskavah Dr. Williama Polacka (Harward Medical School Center for Men) je zdravje moškega v ZDA ogroženo, če ne zelo ogroženo.
• Kljub vsem naporom pri enakopravnosti med spoloma, delajo moški in očetje daljši delavnik kot enakovredna ženska skupina na enakih delovnih mestih. Najpogosteje so to moški, ki opravljajo nižje zahtevna dela, le njihov dohodek pa je obenem tudi najbližje socialnemu statusu.

»V vasi Kolera nedaleč od Ljubljane so potrdili pojav nevarne in nalezljive virusne bolezni. Pristojne službe so preventivno zaklale vseh 120 vaščanov, vzorce njihove krvi pa poslale na testiranje.«
Če bi bila ta novica o pobitih ljudeh resnična, bi bil to svetovni škandal brez primere. Ker pa podobno poročilo govori o preventivno pobitih kravah, kjer se je pojavil primer parkljevke, je novica večini ljudi normalno sprejemljiva.

Primerjava jasno pokaže, da imamo ljudje čut le zase – za druge pa nam je malo mar. Ta sebičnost se kaže v odnosu človeka do drugih – ljudi, živali, rastlin in zemlje – tako, da je samo po sebi umevno izkoriščanje vsega in vsakogar za svoje namene. Za lastni blagor, dobiček, ugodje in užitek je sprejemljivo skoraj vse.

Biti še boljši človek pomeni razumeti. Če prosite za kaj, kar vam bo pomagalo skozi življenje, prosite za razumevanje. Z razumevanjem se rodi sreča, ki vodi k univerzalni ljubezni. Ljubiti otroka za to, kar je, pomeni da ga poskušate razumeti, da si nekje želi obrata in bo življenje začel živeti drugače od vašega. S tem dokažete, da ste odrasel človek in da je prav, da ste se odločili za vzgojo otrok.

Ko jih boste razumeli, boste gojili zdrav odnos. Ko jih boste pozdravili pri odločitvah, boste dokazali kako dober starš ste. Zelo nam je pomembno kaj si mislite o nas, čeprav je obnašanje včasih obratno. Koliko otrok išče odobravanje svojih staršev. Ko se nehajo dokazovati sebi in ostalim, ko se dokazujejo samo še vam. In hudo je, če tega ne vidite. Nisem psiholog, ne sociolog, sem pa otrok.

Iz nove Vive www.viva.si

SAMO ZRELI PRIZNAJO KRIVDO Zgodba iz ordinacije
Takoj po tem, ko rečem "ne", občutim krivdo. Sanja se je odločila za psihoterapijo, ko je doumela, da se v skoraj vseh odnosih z drugimi izogiba sporom. Kadar bi se Sanja morala upreti tujim željam, je najprej občutila nelagodje, nato pa je naredila to, kar se je od nje pričakovalo − ali pa se je preprosto umaknila. Zato je Sanja v svojih partnerskih odnosih imela vzorec, po katerem partnerju ugaja − dokler naposled ni dojela, da je "povsem izgubila sebe" in da je partner tako "sebičen", da ne zasluži njene ljubezni.

Zato je mahoma pretrgala partnerski odnos in zapustila partnerja. Podobno je bilo v poklicnem življenju, kjer se je tudi podrejala tujim željam, celo takrat, ko je vedela, da to ni dobro.

Od nekoč ženske so veljale kot ljubiteljce rož. Dandanes ugotavljamo, da je vse več tistih, ki rož pravzaprav nimajo, oziroma če gre za kakšno tu in tam, navadno le ta cveti slabo. Pač, kot že rečeno predhodno, ženska je desc postala, in tisti svoj prirojeni čut do rož dandanes oblikuje ravno na sebi.

Ob pomanjkanju domačega cvetja, si je Orhidejo , ki velja kot vaginalna roža oblikovala kar s tem, ko se je obrila, joj, do golega. Če gre za sramoto, trganje razuma, prehitevanje lastnega ega, konkurečno nastopaštvo, naj pač presodi bralec sam. Vsekakor ne gre za estetiko in higieno, saj vendarle Orhideje celo različnih barv in ne samo roza. bi imela lahko vsaka na oknu, a kot vemo ni vedno tako.

Kaj lahko storimo za mlade?
Prav nič ni treba storiti. Polni življenjske energije so, radi bi že živeli samostojno. Največjo uslugo jim bomo napravili, če nanje ne bomo prenašali svojih življenjskih vzorcev, svojih ambicij in neuresničenih ciljev. Brez tega bo njihova pot lažja in verjetno prijaznejša kot naša.

Kaj lahko storimo za starejše?
Veliko. V zatonu življenja jim vsaka najmanjša prijaznost in iskrena pomoč pomenita zelo veliko. Tako izgubljeni in krhki so, ko čakajo, da se jim življenje izteče. In ne vedo, kaj jih čaka potem. Bodimo dobri z njimi. Tudi mi jim bomo sledili.

Odgovor na to vprašanje je jasno in preprosto – zaradi vzorcev. Naše življenje je pogojen s tem, kako občutimo oziroma doživljamo svet okoli nas. Velikokrat se sploh ne zavedamo, zakaj na določeno zadevo odreagiramo na določen način. In še, na isto zadevo vedno isto odreagiramo. Če pa pogledamo globje, lahko ugotovimo, da naše reskcije določajo naši vzorci. Strah pred ljudmi, strah pred moškimi, pred ženskami, strah pred tem, da nismo ljubljeni, strah da nismo sposobni, strah...

Strah je samo oblika vzorca. Na primer, če želimo zamenjati službo – ker v sedanji nismo zadovoljni, nas ne izpolnjuje, oziroma smo ugotovili, da to delo ni za nas. Tisti, ki ima v sebi strah, da tisto kar si želi se nikoli ne uresniči, ali strah, da mora trpeti, morda strah, da ni sposoben dobiti boljše službe, leta in leta ostane v isti službi – nesrečen, zagrenjen. In hkrati ve, kaj mora narediti, a ne more – zaradi vzorcev. Vzorca, da se nikoli v življenju ni uresničila njegova želja, vzorca da mora vse prenesti, saj samo šibki popustijo, vzorca da si tako ali tako ne zasluži nič boljšega. In te vzorce pridno ponavlja vse življenje. In celo življenje ga je strah, da bi se izrazil, da bi naredil kaj drugače, samo zato ker živi po starih vzorcih.

Karen Bishop: KAJ SE DOGAJA NA PLANETU ZEMLJA?
NAJNOVEJŠI ENERGETSKI ALARM 6.7.2007
JALOVOST, OVIRE IN SAMOIZPRAŠEVANJE

Še vedno smo v fazi re-strukturiranja, v kateri je zadnjih nekaj poravnavanj še vedno v teku. 29. junija se je zgodila energetska formacija, ki nas je dejansko spraševala, kaj želimo narediti v zvezi z našimi odnosi. Se želimo premakniti naprej? Smo v odnosu srečni, kjer smo? Je čas, da se razidemo ali želimo iti dalje skupaj? Smo pripravljeni ostati s to osebo in iti z njo v naslednje obdobje?

Energije solsticija in retrogradnega Merkurja so nas vabile, da gremo globoko vase… da izkopljemo vse, s čimer se moramo še spopasti. To je povzročilo občutke temačnosti in zmede. Po odpuščanju in čiščenju stvari iz življenja, smo glede mnogih stvari ostali na križišču. Kje smo sedaj? Kaj si želimo? Smo se pripravljeni obvezati določenemu razmerju? Smo pripravljeni obdržati določene ljudi v našem življenju, ne glede na to ali je to partner/ka ali samo najeto osebje?

Nekoč, nekaj tisočletij nazaj, je bil človek videl le do kamor so mu nesle oči in ni se niti tega zavedal, da živi na planetu Zemlja, ki kroži okoli Sonca. Mislil je, da je Zemlja ravna.

Današnji znanstveniki se omejenosti pračlovekovega 'dometa', njegovemu dojemanju sveta, njegovi nevednosti seveda smejijo. Kajti danes raziskovalci s pomočjo tehnologije spoznavajo nove galaksije v teminah vesolja in tehnologi posegajo v samo gensko zasnovo življenja.

Znanje (človeštva in posameznika) se torej sčasoma neizogibno veča in tehnologija nam, posebno v zadnjem stoletju, vsak dan prinaša nove igrače, novo udobje in novo orožje. In večje ko je znanje in bolj ko je tehnologija učinkovita, bolj ima 'moderni' človek občutek, da ve kaj počne, in bolj si domišlja, da je dovolj močan, pameten ali zvit, da obvladuje svoje življenje. Svojo prihodnjost.

Temeljni cilj h kateremu morajo težiti vsa področja družbenega delovanja (politika, ekonomija, znanost, izobraževanje, religija, …) v sleherni človeški skupnosti, je blaginja človeštva. To je njihov zdaleč najpomembnejši cilj in hkrati tudi smisel njihovega obstoja, seveda pa vsako od teh temeljnih področij pristopa k temu cilju na različne načine, po različnih poteh. A če je blaginja končni cilj delovanja vseh družbenih dejavnosti, pa še zdaleč ni končni cilj našega bivanja, temveč zgolj in samo osnova za to, da se v polnosti izrazimo kot človeška bitja.

Blaginja je torej temelj, na katerem lahko posamezniki, skupine, narodi in človeštvo kot celota uresničijo namen svojega bivanja in izrazijo svoje potenciale. Dejstvo je, da velik del človeštva, ki biva v pomanjkanju ali se celo bori za golo preživetje, ne more izraziti svojih potencialov. Kako naj človek, ki 100% svojega časa porabi za to, da komaj (ali pa še to ne) zadovolji temeljno potrebo po hrani in pijači izrazi potenciale, ki jih skriva v sebi (spomnimo se da je danes kar 852 milijona ljudi na planetu podhranjenih).

V besedi SREČANJE je zajeta sreča, zato naj bi bilo vsako srečanje predvsem prijeten, vesel dogodek. Največkrat takšen tudi je. Srečanja so lahko načrtovana ali nepričakovana, prijetna ali neprijetna, kratka, dolga ali trenutna, stresna, mučna ali navdihujoča… odvisno pač od tega, s kom se srečamo oziroma se srečujemo.
Marsikdo se ustraši srečanja s kom in zbeži pred njim, marsikdo zaradi predvidenega srečanja ne more spati, se dolgo pripravlja nanj, se ga veseli…

Tudi z menoj je bilo tako. Že pred meseci me je Dragica povabila na obisk, pa sem ji kar tako, malce neresno, obljubila, da jo bom zagotovo obiskala, če me bo pot kdaj zanesla v Maribor. Medtem sem navezala tesne prijateljske stike z Nives, s čudovito, toplo, nežno žensko. Neki dan sem pač "slučajno" zatavala na njen forum, kjer mi je najbolj padel v oči naslov foruma "Povezujmo se". Mislila sem si, da bi bilo to nekaj zame, in nisem se zmotila. Zdaj sem na tem forumu celo moderatorka, kjer z največjim veseljem sodelujem z Nives in z njenim možem Jožetom.

Karen Bishop KAJ SE DOGAJA NA PLANETU ZEMLJA?
NAJNOVEJŠI ENERGETSKI ALARM 28.6.2007
NENAVADNE ENERGIJE… NIČ (VEČ) NIMA SMISLA

Zadnje vesti: retrograden Merkur je skupaj s solsticijem (poleg samega procesa vstajenja!) pričel vzorec, ki ga še vedno doživljamo. Nekatere stvari so sedaj preprosto čudne, zgodbe in scenariji, pa se spreminjajo iz minute v minuto. Zdi se, da je toliko za početi, oh toliko za početi, in ko je ena stvar končana, že takoj prispe druga. Najbolj vidne pa so nenavadne stvari, ki se dogajajo in ki preprosto nimajo nobenega smisla.

Zakaj? Ker se zoper re-kalibriramo in re-strukturiramo. Zaradi energij solsticija in retrogradnosti je prišlo ogromno stvari na plano. Te so na našo pot prinesle razne naplavine in zmedene energije, ki so frčale naokoli saj se niso mogle nikamor več prilepiti in so za mnoge izmed nas predstavljale začasen ustavljajoč vzorec v naših prizadevanjih. Stvari sedaj še ali niso ustaljene ali pa so na poti k pridobitvi novih vzorcev in dokler se ne bomo stabilizirali, se ne bomo mogli premakniti naprej.

Včasih resnično izgleda, da smo pospešili korake v življenju – in res smo jih, za 10% v zadnjem desetletju. Zahvala gre Richardu Wisemanu, profesorju psihologije iz univerze Hertfordshire v Angliji, da je izračunal neizračunljivo.

To mu je uspelo tako, da je od leta 1994 primerjal čas, ki ga porabijo pešci v mestih po celem svetu, da prehodijo 18,3 metrov na neoviranem pločniku. Rezultati so pokazali, da hodimo povprečno 5,6 km na uro ali za 10% hitreje, kot v zgodnjih 90-ih.

Dr. Ervin László je ustanovitelj Budimpeštanskega kluba in član Rimskega kluba. Je sistemski filozof in teoretik polja, njegovo ti. "peto polje" opisuje integrativno kvantno polje vesolja in zavesti, ki ima daljnosežne praktične posledice. Je teoretik sistemov, integralni teoretik, avtor, profesor futurističnih študij in klasični pianist. Objavil je okoli 75 knjig in več kot 400 člankov, je urednik revije World Futures: The Journal of General Evolution (Svetovna prihodnost: revija za splošni razvoj). Posnel je tudi več klavirskih koncertov.
      
Med njegovimi knjigami so Macroshift: Navigating the Transformation to a Sustainable World (Makropremik: navigiranje sprememb do znosnega sveta), You Can Change the World: Action Handbook for the 21st Century (Lahko spremenite svet: priročnik za delovanje v 21. stoletju) in Chaos Point - The World At the Crossroads (Točka kaosa - svet na razpotju). Dr. László živi v Toskani v Italiji. Felicity Eliot se je za Share International pogovarjala z njim po telefonu.

Karen Bishop KAJ SE DOGAJA NA PLANETU ZEMLJA?
NAJNOVEJŠI ENERGETSKI ALARM 17.6.2007
DOŽIVLJANJE VIŠJIH RAVNI… KAKO JIH DOŽIVLJAMO?

Pozdravljeni!

Spet smo bombardirani z vibracijami energij višjih ravni, 13. junij pa je prinesel še eno rundo le-teh. Ta zadnji val nas je podprl pri premikanju skozi še nekaj preprek na poti, ki so se pojavile tam zaradi starih kreacij 3D sveta. Na ta način so se vrata, ki omogočajo nadaljnje gibanje, še bolj na široko odprla in nam tako omogočila potisniti skozi nekaj stvari, ki jih pred tem nismo mogli.

Vrtimo se v večnem vprašanju kaj je popolnost in kaj je človeško dobro. Popolnost je ideja, dobro pa potrebuje človeka z notranjim razpoloženjem, da se dobrota, ki jo čuti kot kot notranji imperativ, izživi kot smoter v funkciji oznamenjevanja in udejanjenja človeškosti. To zlato pravilo življenja je gibanje zavesti, ki se izrazi kot sočutje, kot sposobnost odkriti v sebi človeško dimenzijo, ki se utemeljuje kot odnos biti dober za drugega.

Dobro pa je odvisno tudi od oči. Če ima človek oči na vrhu glave in gleda kar naprej samo v nebo, postane dobrota abstraktni pojem, filozofska dimenzija, malikovanje, ki strmi nepremično v nedosegljivo popolnost. Če pa ima človek oči spredaj, se lahko dobro utemelji kot človeški odnos biti za drugega. Tak pogled je razvejano vezje čustvovanja skoz vse pore življenja in vstopa v sleherni utrip življenja. Pri tem se seveda postavlja vprašanje ali je človekova duša z dobroto enako težka kot je popolnost. Odgovor bi morda našli v naslednji zgodbi.

Gospod John Welwood je v svoji knjigi Popotovanje srca zapisal, da intimna veza še nikoli do sedaj ni zahtevala od nas, da se tako pošteno in zavestno soočimo sami s seboj in drug z drugim. Se zavedate tega? Ali vidite, da se morate znebiti starih navad in se poglobiti vase, če želite ohraniti vez z nekom, ki ste ga ljubili ali pa ga še ljubite? Vsi gremo skozi isti proces, ko se zaljubimo, se prepuščamo manipulaciji in iščemo krivdo v drugem, le da gre tukaj pot v dve prepoznavni smeri, ali se odločite, da boste poiskali nekoga drugega, ki vas bo imel rad, ali pa se odločite, da boste vzljubili sebe.

Ljudje okoli nas so le ogledala, ki nam kažejo vse tisto, kar sami nočemo videti. Vsi nosimo v sebi tiste grde, temne sence, ki jih ne maramo videti in jim obrnemo hrbet vsakič ko smo soočeni z njimi, kot tudi tiste lepe, prijetne lastnosti, ki jih radi pohvalimo pri sebi ali komu drugemu. Izziv s katerim smo soočeni v odnosu se glasi: ZBUUUDIIITE SEEEE!

Ko nas pestijo bolečine, jih lahko olajšamo z sugestijo. Sugestija bo boljše prijela, če upoštevamo dve stvari: kakšna naj bo sugestija in kako jo izvršimo.

Kakšna naj bo sugestija?
Prvič. Sugestija naj bo tako preprosta, da jo bo razumel petleten otrok. Kar razume petletni otrok, razume tudi podzavest.
Na primer, podzavest ne razume, kaj je to 'čez tri dni': 'Čez tri dni pri zobozdravniku, ne bom čutil nobene neprijetnosti'. Kaj je za majhnega otroka 'čez tri dni'? Majhen otrok ne razume niti, kaj je jutri, zanj je samo sedaj. Če mu rečemo, da bo jutri dobil torto, je tako, kot da je ne bo dobil. Zato naj bodo sugestije v sedanjiku ('pri zobozdravniku ne čutim nobene neprijetnosti') ali pa nakazujejo spremembo v želeni smeri ('neprijetnosti v zobu so vse manjše in manjše').

Drugič. Pri protibolečinskih sugestijah ne uporabljajmo negativnih besed kot je na primer 'bolečina'. Beseda 'bolečina' bo preveč alarmirala podzavest in namesto, da bi se pozornost odvrnila od bolečine, se bo samo še bolj osredotočila nanjo. To je podobno kot pri vožnji s kolesom, ko je pred nami na cesti kamen. Bolj ko se hočemo odvrniti od njega, bolj smo osredotočeni nanj in vozimo ravno proti njemu. Torej namesto 'bolečina' uporabljamo nevtralno besedo kot je na primer 'neprijetnost' ali 'nelagodje'.