Piše: Manca Pirc Orešković v novi Vivi www.viva.si

Morda je prav zdaj nastopil čas, ko ima človeštvo naposled možnost stopiti na pot velikih sprememb, ki bodo prinesle nesluten napredek tako na duhovni kot na materialni ravni. Če se ozremo po svetu, ki krvavi v številnih vojnah in sovraštvu ter je na robu klimatske katastrofe, je skoraj nemogoče biti optimist, toda morda je nastopilo obdobje, da se zavemo moči, s katero lahko spremenimo svet.

Razumska in objektivna stvarnost, ki se odziva na nič več in nič manj kot na čustvo ljubezni, je po pravilu »skrivnosti« najvišje in najmočnejše orožje. Ko smo izpolnjeni z ljubeznijo, smo usklajeni z najžlahtnejšo frekvenco in svet okrog nas se spreminja na bolje.

Ali ne bodo pogovori o alkoholu samo spodbudili mladostnika, da bo pil? Kdaj je pravi čas, da začnemo pogovore o alkoholu in drugih drogah? Kako se odzvati, če vas otrok vpraša, ali ste vi kot mladostnik uživali alkohol?

Naslednji sestavek skuša odgovoriti na izpostavljene dileme staršev, ki pa jih je bolje obravnavati kot predloge in ne nujno kot edini pravi način ravnanja. Starši ponavadi sami najbolje vedo, kateri način najbolj ustreza njihovim otrokom in tako potrebujejo predvsem dodatna mnenja, ki so jim pri vzgoji lahko v pomoč in oporo.

Piše: Tili Kojić v novi Vivi www.viva.si

Telesna govorica pogosto razkrije veliko več kot z besedami izkazana vsebina. Ob upoštevanju tega dejstva lahko predpostavimo, da bomo lažnivca veliko prej odkrili na osnovi nezavednih sporočil, ki jih oddaja, kot na osnovi tistega, kar pripoveduje.

Ljudje so pogosto neiskreni
Ob različnih priložnostih in v vsakdanjem življenju ni vedno lahko prepoznati lažnivca - razen če gre za politika. Ljudje lažejo zaradi najrazličnejših motivov. Nekateri lažejo zato, da bi se prikazali takšne, kot bi želeli biti (v tem primeru so laži skladne z neuresničenimi željami), drugi lažejo, da bi si pridobili osebno korist, tretji uporabljajo laž, da bi se izognili kritiki ali kazni, ker so nekaj naredili ali ne.

Televizija je oglaševanje. Je medij, katerega namen je prodajanje, oglaševanje kapitalizma. Leta 1977 je Jerry Mander, vodja oglaševalskega oddelka v San Franciscu, objavil knjigo Four Arguments For The Elimination Of Television (Štirje razlogi za odstranitev televizije). V knjigi Mander razkriva, kako televizijske mreže in oglaševalci uporabljajo ta prodoren video medij za prodajanje.

Mander ne napada samo vsebin televizijskih podob, ampak govori o vplivih le teh na človeško telo in um. Govori o indukciji alfa valov, hipnotičnem učinku, v katerega vstopi negibni um, o navidezni resničnosti, hitrih premikih kamer, hitrem menjavanju podob, itn. Opisuje predvsem učinke, ki ga ima gledanje televizije na otroke.

Vse demografske spremembe zadnjega časa oblikujejo novo družbo, ki prinaša tudi nove oblike sodelovanja med generacijami. Upokojenci so danes veliko bolj aktivni in svojo dosedanjo vlogo močno spreminjajo, prav tako se spreminja odnos med mlajšo in starejšo generacijo.

Z daljšo življenjsko dobo in naraščajočim številom starejših ljudi, ki so bolj zdravi, aktivni in bolj neodvisni kot starejši, ki smo jih poznali včasih, se pred nami postavlja nov izziv, kako temu prilagoditi sisteme socialnega in zdravstvenega varstva, stanje na trgu dela, družinske politike in predvsem naše razmišljanje. Starejši namreč lahko danes intenzivneje in veliko dalj časa sodelujejo v družinskem, gospodarskem in socialnem življenju, kar pomeni, da izziv, ki ga s tem postavljajo družbi, lahko prinese tudi nove priložnosti in razkrije nove možnosti sodelovanja z družbo.

Spet je tukaj novoletni čas, čas dobrih želja in pričakovanj. Ste kdaj razmišljali o tem, kaj pravzaprav pričakujete, da se bo zgodilo?

Tukaj pustimo ob strani prijetne in manj prijetne, toda "obvezne" družabne dogodke v veselem decembru (mimogrede, bodite kdaj pozorni, koliko je v takšnih srečanjih res pristne topline in človeškega stika).

Ali pričakujemo, da nam bo novo leto prineslo nekaj novega (če je že novo leto), nekaj boljšega, več sreče in ljubezni? Naša domišljija nima meja in včasih se ji lahko prepustimo, saj so prav želje tiste, ki poganjajo naše delovanje.

Piše: Zoran Milivojević v novi Vivi www.viva.si

Zgodbe iz ordinacije
Včasih ljudi, ki pridejo na psihoterapijo zaradi povsem različnih simptomov, muči enak problem. Na neki skupinski terapiji so se znašli ljudje z nadvse različnimi težavami. Veronika je prišla zaradi anoreksije, Marko zaradi strahu pred izpostavljanjem pred neznanci, Ivana zaradi depresije, Aleš zato, ker preveč pije, Petra pa zato, ker se boji, da bodo drugi pomislili, da je nora … Toda vsem tem ljudem je skupno to, da imajo težave zaradi slabega samospoštovanja.

Samospoštovanje bomo bolje razumeli, če najprej razložimo, kaj je spoštovanje. Ljubezen je čustvo, ki ga čutimo do druge osebe kot celote. Ljubimo takrat, ko sklenemo, da je neka oseba kot celota zadovoljila številna naša merila in da je za nas pomembno človeško bitje. Spoštovanje je čustvo, ki ga - podobno kot ljubezen - čutimo do druge osebe, vendar ne do te osebe kot celote, marveč do neke prvine njenega bitja.

Sodobna vera v napredek skriva v sebi dobršno merico ironije.  Medtem ko menimo, da je sodobni način upravljanja s stvarmi napreden, torej boljši, zapostavljamo preteklost in njene vrline.

Ta obči in nenavaden način razmišljanja, se je razvil iz podobno razširjenega prepričanja, da je človeška zgodovina ravna linija, ki vodi do nas. Tovrstna samohvala je lahko v danem trenutku usodna.
Industrijski način življenja sloni na pospešeni uporabi neobnovljivih virov energije, kar se tepe s krutimi geološkimi dejstvi. Obstaja meja, koliko lahko še iztisnemo iz planeta, preden ga izčrpamo do konca.

Vse kar je, obstaja v tem trenutku. To je najboljši čas v vašem življenju, saj ga prav v tem trenutku živite.

Če ste načrtovali neko akcijo, potem je zdaj čas, da jo izvedete. V vas se namreč skriva vizija, kako mogočno je lahko življenje in zdaj je čas, da to vizijo uresničite.

Zdaj je čas, ko se zgodijo dosežki. Zdaj je čas, da svojim sanjam vdahnete življenje. Zdaj je čas, ko svobodno izbirate, kam naj vas vodi pot življenja. Zdaj je čas, ko lahko storite, kar se mora storiti.

in za vsak njen del posebej

Piše: Neža Žigon v novi Vivi www.viva.si

Prihajajo najkrajši dnevi in najdaljše noči v letu: božično-novoletni čas s svojo kičasto podobo in prazničnim vzdušjem. To je čas, ki ga bolj kot kdajkoli med letom namenjamo družini, druženju, ljudem, ki jih imamo najraje.

Če je le možno, skušamo prednovoletno paniko v službi zmanjšati na najmanjšo možno mero, da bomo lahko ujeli utrip nakupovalne mrzlice, izbrali izvirna darila, skupaj s svojimi krasili novoletno jelko ter posedali v topli dnevni sobi in skupaj občudovali purana, ki se pripravlja v pečici.

Kam grem, kje hodim, zakaj se mi to dogaja, ali je prav ali narobe kar delam…….
Človek se sprašuje včasih površno, včasih bolj poglobljeno, glede na situacije, ki jih sreča v svojem življenju ali pa v različnih starostnih obdobjih.

Mnogokrat se srečamo z željo po nečem ali zelo močnim čustvom, pa ne vemo in tudi ne premišljamo, čemu je to namen oziroma od kod in zakaj je prišlo to čustvo v nas. Življenje lahko živimo površno, nezavedno ali pa bolj poglobljeno in zavestno. Toliko kot je živalskih vrst na planetu Zemlja, toliko je različnih možnih pogledov na situacije, reagiranj ter občutkov, ki jih doživljamo skozi naše življenje.

December je mesec, ko se narava obrne k zimskemu počitku, dnevi so kratki, sončne svetlobe je manj in daljše noči prinašajo notranjo željo, da se tudi sami nekoliko ustavimo, obrnemo vase in si zaželimo nekoliko več tišine, da bi v miru preleteli svoje letošnje trenutke. To je čas, ki je bolj posvečen naši osebni rasti.

Ironija pa je, da je ta zimski čas tudi praznična sezona. Kar pomeni, da nas kljub naši notranji želji po miru in samoti, zunanji dejavniki skorajda »prisilijo« v aktivnost, praznovanja, tekanja po trgovinah za darili, razmišljanja o tem, kje in s kom bomo preživeli praznične dni. Res so prazniki, ko so ljudje bolj sproščeni in že v osnovi bolj veseli, lahko prav lepi in zabavni, a vendar je veliko »prazničnega norenja« v nasprotju z našim naravnim ritmom in težnjo po miru in tišini. In to ustvarja v nas neko notranjo napetost, ki jo občutimo kot stres.

Karen Bishop: KAJ SE DOGAJA NA PLANETU ZEMLJA?
NAJNOVEJŠI ENERGETSKI ALARM - 12. december 2007

NOVI ZAČETKI IN KONEC TEMAČNOSTI… PORTAL 12/12

Zadnje energetske in duhovno evolucijske novice so tu, resnično me veseli, da jih vam lahko poročam, saj vključujejo konec dolgega obdobja tranzicije in pripravljanja. V tem energetskem poročilu bodo tudi novice o portalu 12. decembra.

2007 je bilo za mnoge trdo in polno izzivov… posebno zadnjih šest mesecev po solsticiju. Sedaj prihaja novi solsticij, ki označuje končno točko globokega tranzicijskega in pripravljalnega obdobja.

Dekleta, ki imajo čezmerno telesno težo, pogosto prej vstopijo v puberteto kot dekleta, ki so normalno težka. To so v raziskavi, ki jo je financirala münchenska univerza, dognali nemški ginekologi.

Kot so ugotovili, se pri dekletih, ki so imela čezmerno telesno težo od tretjega leta starosti, dojke običajno začnejo razvijati že pred devetim letom starosti. Običajno se pri dekletih dojke začnejo razvijati po desetem letu starosti.

Vir: rtvslo.si

Začelo se je že v trebuhu moje mame. Že takrat očitno nisem bil zadovoljen, da prihajam na ta svet. Zaradi tega nezadovoljstva je morala mama ležati devet mesecev v bolnici. Je že tako moralo biti. Vprašanje je, ali sem takrat res bil tako zaželen otrok?... Mnogo staršev se za otroka odloči iz različnih razlogov. Saj je vseeno, rodil sem se na ta svet. Kot otrok nisem bil z ničemer zadovoljen.

Tako kot večina otrok zaradi tega, ker ga starši ne razumejo, ali pa ne zmorejo razumeti. Ne dobijo tistega, kar si želijo. Otrok si večinoma želi samo ljubezen, objem starša in da ga razumejo, zakaj joče. Večinoma pa starši zaradi tega, ker imajo sami dovolj problemov, nimajo dovolj časa, da bi poskrbeli, da bi ugodili svojemu otroku. Saj so se oni odločili, da ga bodo imeli… Ne verjamem, da je otrok kriv, če ne dobi tega kar si želi.

Piše: Marko Kovač

Kratkovidnost (myopija) je najbolj pogosta motnja oči v današnjem svetu. Skoraj polovica prebivalstva v zahodnem svetu je kratkovidnih. Še huje pa je na Japonskem in ostalih razvitejših predelih Azije. Kar optiki merijo kot izguba ostrine, za katero predpišejo minus dioptrijo, ima mnogo globje korenine kot medicina predpostavlja.

Kratkovidno oko je odraz kratkovidnega uma posameznika. Epidemija milijonov kratkovidnih ljudi po svetu je epidemija, zaradi katere ljudje ne vidijo in ne zmorejo biti to kar so. Oči so okno duše, pišejo pesniki skozi stoletja. Trenutna svetovna situacija in način, kako jo dojemamo preko medijev, spodbuja stalen strah (podzavesten) pred prihodnostjo, pred terorizmom, ekološkimi katastrofami, razpadom družin in vse to vodi v miopično pogojevanje uma in oči.

Naredite več, kot samo da greste skozi dan. Skočite vanj celi z vso svojo življenjsko silo in navdušenjem.

Naredite več, kot da samo opravite svoje delo. Najdite v tem užitek, da lahko nekaj spremenite na bolje.

Ko je namen za vsakim dnevom, ki ga živite, samo ta, da bo čim prej minil, potem ta žalosten namen prevzame celotno vaše življenje. Nasprotno, ko v vsak trenutek dodate vsaj malo radosti in pozitivnega namena, je svet okoli vas naenkrat poln velikih, čudovitih stvari.

Ta objava je nastala na podlagi ogleda filma The Secret. Gre za neke vrste dokumentarni film, kjer znani pop-psihologi, filozofi, znanstveniki in druge svetovne avtoritete razpravljajo o največji skrivnosti življenja - Zakonu privlačnosti.

Vsem poznan primer delovanja zakona je, ko pomislimo na nekoga, ta pa nas naslednjo sekundo pokliče ali pa srečamo koga tretjega, ki nam pove novice o tej osebi. Skozi celoten film spoznamo še kar nekaj dokazov, da ta zakon zagotovo deluje, prav tako pa je predstavljeno, kako lahko neverjetno moč tega zakona uporabimo v vsakdanjem življenju. Torej poglejmo si, kaj vse skriva Zakon privlačnosti…

Živimo dan za dnem. In ne živimo zares. Dnevi so prazni, vrstijo se en za drugim, kot da jih štejemo, zbiramo in čakamo, da se odvrtijo.

Zdi se, da ne moremo veliko vplivati nanje, da se vrtijo mimo naše volje. Na milost in nemilost smo jim prepuščeni.V njih se nabira bolečina, počasi se poraja brezup. Veliko pa se jih vrti v prazno, veliko je dni, ki so si podobni kot jajce jajcu in se jih pozneje sploh ne moremo spomniti.

Zakaj v nečem, ne glede na to, da se trudimo bolj kot običajno, ne uspemo? Včasih se najdemo na poti, ko smo v nečem že postali uspešnejši, boljši, a se po določenem času ponovno vrnemo v prejšnjo povprečnost.
Zakaj je za nekatere ljudi, na primer v prodaji, težko doseči višje cilje, boljši rezultat? Tudi če ga po dolgem času enkrat le dosežejo, se zdi, da kmalu ponovno padejo na prejšnji, nižji nivo.

Odgovor tiči v PRIUČENIH VZORCIH mišljenja. Možgani, ta čudoviti instrument, samodejno vodijo naše telo brez naše pomoči. Dihamo, srce samostojno bije, kri , prebava in pesnova tečejo .. vse poteka brez našega zavestnega vmešavanja. Dogaja se podzavestno.

Še danes je splošno razširjeno prepričanje, da početi v življenju tisto, kar te resnično veseli in izpolnjuje, v tej meri ni možno. Da se je vedno potrebno prilagajati, sklepati kompromise, da si ne moreš privoščiti svoje srčne želje, ker ta nikoli ne bo prinesla dovolj denarja, da bi lahko preživel.

Še vedno jih večina misli, da je bolje biti v neki službi, ki prinaša vsaj finančno stabilnost, kot pa slediti svojemu srcu. Mladi zato izbirajo šole in poklice, ki so v družbi trenutno najbolj iskani, saj si s tem povečajo možnost zagotovitve varne prihodnosti. Želijo si ugleda, želijo si kariere, želijo si biti sprejeti.

Ali tudi vas zgornji naslov spominja na reklamo za Redbull? Sedaj, ko razmišljam in pišem o ljubezni, me vsaka stvar spomni nanjo. Marjetice na okenski polici, sončni žarek, školjka iz Škotske, kartica iz Bohinja, lučka na mizi, svečnik, smreka na vrtu, sinje-modro nebo. Nekako vzneseno začnem premišljevati o njej. V vsako stvar je vtkan kanček ljubezni. Celo žebelj na steni mi govori nekaj o njej.

Nekje sem slišala misel, da štejejo samo tista dejanja, ki jih naredimo iz ljubezni. In spomnim se še misli iz Malega princa: "Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno." Ti dve misli mi odstirata delček narave ljubezni. Prva misel mi govori o pomenu ljubezni, druga kako ljubezen deluje oz. kako jo lahko uporabim.

Pravi namen nima nobenih časovnih omejitev, nobenega roka.
Doseči nekaj v petdesetih letih ali v petnajstih minutah sploh ni pomembno, oboje namreč nosi v ozadju prav isti namen. Namen obstaja izven časa, prostora in materialnih stvari.

Ali lahko občutite resničen namen v svojem življenju? Ta ni v nobenem hitenju in ga ne more izbrisati popolnoma nič.

Namen nikoli ne ugaša, temveč se premika skupaj z vami, ne glede na to, kam greste in kaj počnete. Namen nima nobene potrebe po kompromisu in v vsaki situaciji najde svojo pot.