Imeti v rokah orožje za množično uničevanje in ga še naprej kopičiti, prodajati pa demokracijo in človekove svoboščine – NAROBE SVET.

Imeti nakopičeno materialno bogastvo, ki nešteto krat presega dejanske potrebe, in si ga želeti vse več in več in to za vsako ceno – NAROBE SVET.

Pridigati o duhovnosti in skromnosti, medtem pa živeti v zlatih mošejah ali palačah, obdanih z bliščem in silnim materialnim bogastvom – NAROBE SVET.

Lepe besede je lahko govoriti
Lahko je izbirati dobre stvari
Toda težko je najti dobre ljudi.

Res je da so besede zelo omejene.

Tudi beseda izkušnja, ni nobena izjema.

V pozitivnem smislu je izkušnja potrebna, vendar, moramo spoznati, da na poti moramo opustiti staro, kajti tudi znanje na temelju izkušenj sveta dvojnosti, je tudi lahko ovirajoče, saj lahko na temelju njih vemo mnogo o svetu dvojnosti, o prvobitnem v sebi pa zaradi tega zelo malo, ker se meša z izkušnjami sveta dvojnosti, ter zaradi tega prvobitno v sebi zatajimo.

Četrdeset mi je godina ružno doba:
čovjek je još mlad kako bi imao želja, a već star da ih ostvaruje.
Šteta što nemam deset godina više pa bi me starost čuvala od,
pobuna ili deset godina manje pa bi mi bilo svejedno.
Jer trideset godina je mladost, to sad mislim,
kad sam se nepovratno udaljio od nje,
mladost koja se ničega ne boji, pa ni sebe.

Meša Selimović (1910-1982)

"Ne znam hoćeš li mi vjerovati,
ali ako bi mi neko ponudio da živim vječno, ne bih pristao.
Prvo, umorio sam se i od ovoga što sam do sada živio,
a kako bih se tek umorio kad bih znao da neću nikad umrijeti?
Neka me bog sačuva te strahote! Neka sve ide svojim redom,
i život i smrt, život bez zla, smrt bez muke."

Meša Selimović, bosanski pisatelj

Buda: »Če je na lutnji struna preohlapna ne igra, če je struna na lutnji prenapeta, daje nepravilne zvoke, če pa jo še bolj napenjamo poči«. 1:)Predstavljajte si človeka obdanimi s čustvi lahkotnosti in obilja. Bit je mehka in ta čustva narekujejo prinesi mi to naredi to, da boš srečen, idi sem idi tja. Bit je postala kot postrešček tem čutom obilja in temu služi. Bit je postala sužnja lahkotnega gospodarja, ki živi v puhu in mehkobi in bi vse naredil da bi to obdržal. Če taka ostaja postane nenormalna. Saj je s tem obdana.

Zakaj obstajajo ljudje, ki morajo stalno krasti, lagati, varati in so kar naprej v zaporu? To so ljudje, ki so zapadli satanu in delajo samo slabo in želijo drug drugemu samo slabo.

Bruno Groning

Bedak pozna ceno vsega in vrednost ničesar.

Eno ni, kadar si tisto kar se razlikuje nasprotuje.

Ampak;
kadar se tisto kar se razlikuje, dopolnjuje.

Največje dobro, ki ga je Bog kdaj dal v delež, je v tem, da je postal človek. Tu hočem povedati zgodbo, ki se temu odlično prilega.

Živela sta mož in žena; bila sta bogata. Tedaj se je ženi pripetila nesreča in je izgubila oko; zelo je bila žalostna zaradi tega. Pa je prišel k njej mož in jo nagovoril:
»Žena, zakaj si tako žalostna? Ne smeš biti žalostna, da si izgubila svoje oko.«

Če, se slabih stvari neosveščeno ne odrekamo, samo zaradi odpora, ampak, iz najglobljega spoznanja-, da to zate ni.

Če, se za dobre stvari, ne odločamo neosveščeno zaradi privlaka, ampak, iz najglobljega spoznanja, da to zate je.

Milijarda lačnih kaže na
duhovno sestradanost bogatih.

Nihče ni tako majhen, da njegov prispevek ne bi bil pomemben. Vedski učitelji pravijo, da moder človek živi tako, kot da je vse odvisno od njega, obenem pa dobro ve, da je navsezadnje vse v Božjih rokah. Gospod želi videti našo odločnost. Naj bodo naša prizadevanja še tako neopazna in brezupna, nas Gospod vedno opazuje in nam bo priskočil na pomoč. V zvezi z odločnostjo najdemo v Vedah zgodbo o vrabčevki in njenih jajcih:

"Nekoč sta ob širnem oceanu živela vrabček in vrabčevka. Vrabčevka je v gnezdo ob obali izlegla jajca in nestrpno pričakovala nov zarod. Kmalu zatem pa je prišla pomladanska plima. Voda je narasla bolj kot ponavadi in morski valovi so odplavili vrabčevkina jajca. Vrabčevka je vsa obupana ščebetala na obali, ampak ocean se za njeno nesrečo ni zmenil.

V tej solzni dolini v kateri živimo,
je najtežje zbrati osnove,
za pravo življenje.
Če nam to uspe,
tudi v teh okoliščinah,
nastane dovolj močna bit,
ki doseže odrešitev.

Verovanje
lahko obstaja
samo v odsotnosti
vedenja.

Prem Rawat

Proti večeru so učinki bhanga in čilija končno popustili. Vrnil sem se na ulico Čandni Čovk in brezciljno postopal po vrvečem bazarju. Nisem imel kam. Iz množice mimoidočih se je pojavil moški s prijaznim nasmehom. Navdušen nad tem, da sem tako daleč prišel spoznat njegovo izročilo, me je povabil na večerjo v obcestno restavracijo. Najina miza je bila zunaj, le nekaj centimetrov od ceste. Ko mi je pripovedoval o družinskih običajih, je mimo primahala bela krava, ki se je stiskala ob svojega telička.

Ob njunem nežnem vedenju, milih gibih in velikih prelepih nedolžnih očeh se mi je stopilo srce. Mati krava je pozorno spremljala vsak teličkov gib. Ko je sesal njeno mleko, ga je nežno lizala. Ulegla se je le nekaj centimetrov od najine mize in se igrala z njim. Še nikoli nisem bil tako blizu krave, videl sem jih le na oddaljenih pašnikih, mimo katerih smo drveli po avtocesti. Osupel sem bil nad njunim ljubečim odnosom, ki je bil tako podoben tistemu med materjo in otrokom.

Drevesa rodovitna, in vsa srca, ki nam nesebično dajete, s čem obdajamo mi ljudje.

Prosim ne bodimo taki, da vse rodovitno kar nam nesebično daje, obdamo z hladnimi, pristranskimi nepravičnimi medsebojnimi odnosi žleda, ki zatre in lomi vse, kar je dobrega v ljudeh in naravi.

Če pa bomo kot smreke, ki se ne dvigujejo oholo samovšečno nad vse ostale, bomo spoznali obljubo in skrivnost zim-zelenosti, kar pa pomeni,- živeti v resničnem pomenu besede prav-, v vseh časih in zmeraj.

Edino tako zmoremo spoznati skrivnost narave in celote.